Kako do klikov (in posledično prodaje)? Kako v množici Facebook objav in novic vzbuditi pozornost spletnih uporabnikov? OK, lahko delite zastonj vinjete, druga možnost pa je, da postavite spletno stran z naslovom o milijonskih zaslužkih, ki ga podkrepite s fotografijami znanih Slovencev. Nato zakupite Facebook oglase, ki prav tako (brez dovoljenja) uporabijo podobo znanih Slovencev, novičarskih portalov in podjetij.
Kaj stoji za takšnimi “Jan Plestenjak obogatel s kriptovalutami”, “Nova investicija Sama Logina spravlja banke v obup” ali “Zmagovalec oddaje Kmetija razkriva, kako je zaslužil toliko denarja” naslovi?
Glede na naše dosedanje izkušnje gre v teh primerih za zavajajoče ponudbe, kjer vas poskušajo prepričati k nakupu izobraževalno-naložbenih paketov na eni izmed trgovalnih platform vrste Forex, v zameno pa vam obljubljajo velik zaslužek in hitro obogatitev.
Obljube o zaslužkih so seveda prenapihnjene in izmišljene.
V teoriji je sicer možno, da bi nekdo kaj zaslužil, vendar pa so to redke izjeme, praktično vsi uporabniki izgubijo vse, kar so vložili. Pa tudi če kdo zasluži, je zaslužen denar praviloma nemogoče izplačati, saj si ponudniki vedno znova izmišljajo razloge, zakaj vam denarja ne morejo nakazati. Še več, včasih pred obljubljenim izplačilom od uporabnikov zahtevajo dodatna vložena sredstva, po prejemu teh pa enostavno prenehajo komunicirati.
Če razmišljate o investicijah v različne trgovalne platforme, še preden nakažete en evro, nujno poiščite mnenja drugih uporabnikov, preberite vse forume, ki omenjajo konkretno trgovalno platformo!
V oglasih, ki s svojim izgledom posnemajo podobo legitimnih novic, so ponavadi zlorabljena imena in podoba znanih oseb, ki jim tudi podtaknejo neresnične izjave (Jan Plestenjak, Melania Trump, Luka Dončić, Darja Zgonc itd.). Njihov namen je pridobiti klike na svoje spletne strani, s končnim ciljem preusmeritve na stran za nakup že omenjenih “trgovalnih paketov” za kriptovalute. Seveda, več kot je klikov, večja je možnost zaslužka … za prevarante.
V ozadju gre za dodelano mednarodno shemo lažnih oglasov, ki so sicer lokalno specifični (npr. uporaba nam znanih javnih oseb), vendar delijo skupno osnovo. Značilni primer tega je uporaba istih generičnih oseb v lažnih komentarjih o uspešnosti in zaslužkih pri uporabi tovrstnih “platform”.
Na spodnjih slikah lahko lepo vidimo, kako latvijski Janis hitro postane slovenski Zoran.
Več na: Varni na internetu
