Prebivalci Jelšan povsem obupani in prestrašeni: Že četrtič v enem letu vlomili v isto počitniško hišico, na parketu kurili, razbili okna in vrata, zlomili posteljo, ukradli vse kuhinjske nože!

Dokler bodo tisti, ki odločajo in poročajo o nezakonitih migracijah, daleč proč in na varnem pred težavami, s katerimi se vsak dan soočajo prebivalci Jelšan in drugih okoliških krajev, se situacija ne bo obrnila na bolje. Potem ko se je na ekipo Drugorazredni obrnil Josip Surina iz Jelšan, v čigar vikend hišico so vlomili migranti in za seboj pustili križ, razbit na manjše kose, sta se odločila spregovoriti tudi Doroteja Suša in njen svak, ki sta pred dnevi z grozo ugotovila, da so že četrtič v zadnjem letu dni v počitniško hišico vdrli migranti in za seboj pustili pravo razdejanje.

Suša je sedaj primorana svoj vikend obdati z bodečo žico, saj je razočarana nad državo, ki ne ukrepa. Z namenom, da bi se situacija obrnila na bolje, se je odločila, da se obrne na ekipo Drugorazredni in jo povabi v Šmagurje v Brkinih, kjer počitniška hišica stoji že več kot 40 let. “Tukaj smo izredno radi preživljali svoj prosti čas. Človek je v teh koncih res spočil svoje živce,” je povedala Doroteja, ki je skupaj z možem, ko je bil ta še živ, tukaj preživela tudi po pol leta. A vse to se je spremenilo ob izbruhu migrantske krize in migrantskega vala jeseni 2015. Množice ilegalnih migrantov, ki so nekontrolirano drle v Slovenijo, so zaznamovale življenje ljudi na meji s Hrvaško. Da migranti vdirajo v počitniške hišice in za seboj puščajo razdejanje, ni nič novega. Da pa država nič ne ukrene, da bi se to prenehalo, pa je povsem druga zgodba, dodajata sogovornika, ki jima je tokrat prekipelo.

Pred nekaj dnevi so namreč migranti v hišo v Šmagurjah vdrli že četrtič v zadnjem letu dni. Z orodjem so vdrli skozi vsa vrata. Doroteja in Senad sta počitniško hišico obdala z bodečo žico, da bi jo zaščitila in da bi vsiljivcem vsaj nekoliko otežila dostop do notranjih prostorov, čeprav se ob tem dobro zavedata, da jih ustaviti ne moreta. Pri vlamljanju so razbili stekla na oknih, ker pa se razbijanje oken ponavlja, so se jih odločili zabiti. “Vhodna vrata sva morala popravljati že četrtič,” ogorčeno pojasnjujeta.

Pokradli vse kuhinjske nože, kurijo kar na parketu
Zagovorniki migracij ljudem, ki se pritožujejo nad vdori in nasilnim obnašanjem ilegalnih migrantov, radi očitajo, da nimajo nobenih dokazov, da gre res za migrante. Za sogovornika ni dvomov, da so v njuni počitniški hišici bivali ljudje od daleč. Suša poudarja, da hrane v hišici ne puščajo več, ker so vse vedno vso odnesli, za seboj pa pustijo tudi bivake, kjer spijo. “Odnesejo vse, kar ima vrednost. Glede na to, da so po slovenskih vikendih plenili tudi denar, mi denarja ne puščamo več tukaj. Vse kuhinjske nože so nam odnesli, razdejanje, ki ga puščajo za sabo, priča o tem, da gre za ljudi s povsem drugačnimi kulturnimi navadami in običaji. Vidni so ostanki kurjenja na parketu, ne pa v kaminu ali na ploščicah.”

Dorotejo, ki živi v Izoli, o vdorih ponavadi obvestijo sosedje. Vsako omaro odprejo, pregledajo, ker mislijo, da bodo kaj našli. Ampak notri ni več ničesar, ker so že prvič vse izropali. “Vsakokrat smo vdor prijavili policiji in ta se v skladu s pooblastili vsakič prijazno odzove. Do sedaj sem dvakrat dobila odškodnino po 600 evrov, ampak to je odškodnina za vse, kar so mi do sedaj odnesli.” Poudarja, da jo najbolj bolita duša in srce. Odkar so se začeli vlomi v hišico, prihaja le še pospravljat za migranti. Pravi, da se tukaj ne bo več zadrževala, dokler se zadeve ne umirijo. “Tukaj se absolutno ne počutim več varne!” poudarja in dodaja, da tudi sosedje niso več veliko tu.

V hišice vlamljajo načrtovano
Doroteja se sprašuje, kako so migranti izvedeli za njeno počitniško hišo. Oni namreč ne odidejo na neznani kraj, pridejo na znano točko, ko jih nekdo tja usmeri. Senad je izpostavil, da je pred dnevi naletel na belega golfa – ko je voznik videl, da se približuje, je zapeljal vzvratno, nekaj oseb pa je zbežalo iz avta z italijanskimi registrskimi tablicami. “Počepnili so in vse to se je dogajalo le 300 metrov stran.” Tudi Doroteja pravi, da ko je lani konec poletja z bratom prišla do hišice, da bi pobrala jabolka, jih je videla po poti, kako ti lagodno hodijo. “Ne dogaja se samo nam, številni namreč ne zberejo poguma, da bi o dogajanju obvestili medije.” 

Posteljo čisto zlomili, razmetavajo obleke
Doroteja in Senad se sprašujeta, kakšne pravice imamo mi kot državljani Slovenije, če plačuješ davke, če celo življenje delaš, če svoje življenje vlagaš v eno hišo, da bi nekaj imel, da bi tvoji otroci nekaj imeli. “Potem pa pridejo drugi, ki jim ne moreš nič, oni pa brez dokumentov lahko gredo povsod. Kašno prihodnost imajo otroci za nami?” Doroteja je ogorčena, saj praktično ni prostora v njeni hišici, ki ga migranti ne bi uničili. “Vse je polomljeno, postelja je čisto zlomljena, drsnih vrat ne znajo odpirati in jih kar zlomijo. Razmetavajo obleke, že dvakrat so mi med oblačila pomešali svoja umazana oblačila. Zame so ta oblačila odpisana, saj jih ne morem več uporabljati. Posteljo povsem umažejo, ker kar s čevlji gredo na posteljo.”

Nikoli se ni dogajalo, da bi toliko vlamljali in uničevali. Zdaj imajo domačini dovolj, da jim migrantski val uničuje mir. Za nas veljajo ena pravila, zanje pa druga. Naša država se tako spreminja v državo brez prihodnosti za domačine in za slovenske državljane, ki so za državo delali. Tako se človek znajde v brezupnem položaju, saj država ne naredi ničesar za zaščito državljanov.

Povzeto po Nova24.si