V Evropskem parlamentu so se prerazporedile politične moči, novi obrazi prinašajo spremembe v razpravah. Evropo čakajo izzivi v iskanju rešitev in kompromisov. Eno najbolj perečih vprašanj bodo najverjetneje migracije. Evropa se mora bolj zavedati pomena varovanih meja, pereč problem pa so tudi zlorabe azilne zakonodaje. Vsi si želimo čiste in zelene Evrope, a ob tem še vedno ohraniti uspešno in konkurenčno gospodarstvo.
Evropska poslanka in vodja nacionalne delegacije poslancev ELS iz Slovenije Romana Tomc je bila včeraj na TV Slovenija 3 gostja oddaje Odkrito. V družbi še nekaterih evropskih poslancev iz Slovenije je odgovarjala na vprašanja o prihodnjih izzivih Evropske unije in njenem nadaljnjem delu v Evropskem parlamentu.
Evropska poslanka je napovedala, da bo drugačna razporeditev sil političnih skupin v Evropskem parlamentu zagotovo prinesla določene spremembe, ki bodo vplivale na nadaljnje razprave. Poudarila je, da EP ne pozna tipične delitve na opozicijo in koalicijo. »Ni koalicije, ki bi slepo podpirala vse predloge Evropske komisije, zato se bomo povezali glede na skupne interese,« je dejala Tomčeva in dodala, da je zato povsem normalno, da se v Evropskem parlamentu išče zavezništva z različnimi političnimi skupinami. Izpostavila je, da za uspešno delovanje »ni dovolj le brezkompromisno uveljavljati svojih interesov, temveč je treba prisluhniti tudi nasprotni strani«.
Na vprašanje, zakaj pomembnih mest v evropskih institucijah ne zaseda nihče iz vzhodne Evrope, Romana Tomc odgovarja, da je za to kriv d’Hondtov sistem, pri katerem se ta mesta delijo po vnaprej določenih merilih in kriterijih: »Konkretno, za mesto predsednika Evropske komisije smo odstopili od t. i. sistema vodilnega kandidata, kar je po moji oceni slabo. Na potezi so bili socialdemokrati, ki bi na to mesto lahko imenovali kogarkoli iz svojih vrst, tudi koga iz kakšne od manjših držav, a te priložnosti niso izkoristili.« Dodala je, da se pri imenovanju kandidatov za visoka mesta v evropskih institucijah gleda ne le na kompetence kandidata, temveč tudi na moč in vlogo države iz katere ta oseba prihaja.
Nadaljevala je, da bodo v naslednjem mandatu migracije eno od ključnih vprašanj. Po njenem mnenju moramo razlikovati med begunci, migranti, prebežniki, razseljenimi osebami … »Beguncem moramo pomagati, migrante pa moramo ločiti na legalne – tiste, ki jih v Evropi želimo, imamo zanje delovna mesta in bodo pripomogli k razvoju Evrope – in nelegalne, torej tiste, ki v Evropo želijo vstopiti nezakonito. Ni dovolj, da zmanjšamo nelegalne migracije, moramo jih preprečiti,« je povedala poslanka. Romana Tomc dodaja, da se šele takrat, ko bomo imeli urejene zunanje meje, lahko pogovarjamo o nadaljnjih korakih, npr. o prerazdelitveni funkciji med državami članicami. Dodaja, da bo v prihodnje treba preprečevati zlorabe azilne zakonodaje in jo spremeniti tako, da bo ta služila tistim, ki jo zares potrebujejo.
Glede vprašanj v povezavi z varovanjem okolja je evropska poslanka poudarila, da si seveda vsi želimo čistega okolja, »a moramo pri iskanju rešitev najti pravo ravnotežje, torej kako bomo obremenili gospodarstvo z okoljskimi zahtevami, pri tem pa bo le-to še vedno ostalo konkurenčno«.
Zaključila je, da bo tudi v prihodnjem mandatu delovala v Odboru za zaposlovanje in socialo, v katerem se je že zadnjih pet let ukvarjala predvsem z zaposlovanjem mladih, tokrat pa se bo posvetila demografiji in starajočemu se evropskemu prebivalstvu, ki je po krivici zanemarjeno. Poleg tega bo tudi članica Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, kjer prav tako vidi ogromno izzivov.
Uredništvo
