Pohod v spomin na umrla vojaka TO vsako leto privabi več udeležencev. Tako je bilo tudi letos na že 5. tradicionalnem pohodu 14. julija 2018.
Nestanovitno vreme je že stalnica letošnjega poletja. Niti za dan naprej ne morejo vremenoslovci dati napovedi, ki bi se na večer izkazala za pravilno. Zato najraje napovedo nestanovitno, krajevne polhe ali nevihte, ali celo lokalna neurja.
Organizatorji spominske prireditve se zaradi takšnih napovedi nanje nismo ozirali. Pripravili smo vse potrebno in vreme prepustili v Božje roke. V te roke smo zaupali, saj so nam že vsa leta naklonjena. Tako, kot lani smo se tudi letos prebudili v sveže sončno jutro. Člani združenja in pridni sodelavci so bili že dosti pred dogovorjeno uro na delu. Po petih letih je ekipa že tako uigrana, da prav vsak naredi več , kot se od njega pričakuje.
Uro pred predvidenim začetkom maše se na tretjem ovinku že pridno oglaša ” Notranjska” . Zborovodkinja pripravi zbor tako , da bi med nastopom doživela čim maj presenečenj. Pohodniki pa so prepričani, da zbor v tretjem ovinku poje njim v čast. Nekaj minut pred deseto organizatorji postanemo malo nemirni. Napovedana je maša.
A kje je župnik? Najmanj pet telefonov kliče isto število. Vse zaman, le znani avto z gospodom župnikom se počasi pripelje. Srce spet bije v normalnem sicer že od jutra povečanem ritmu. Pa se ponovno zaplete. Kulturni program po maši bo treba spremeniti.
Manjka namreč poslanka državnega zbora, ki bi imela glavno besedo. Program se piše, župnika zadržujemo, le “Notranjska” mirno sedi in čaka, da trobilci naznanijo uvod v prvo
pesem. Telefon, ki je že pripravljen, da ne naredi nepotrebne zmede med nastopom ni zaznal klica. Ta klic je bil namenjen, da se ritem srca vrne na prejšnjo raven. Pa je trajalo neskončnih 5 minut, ko se pokaže govornica in se je utrip vrnil. Na hitro nekaj besed o programu in že se oglasijo trobilci z uvodno pesmijo; K tebi Bog in naš gospod.
Uvodni pozdrav gospoda Janeza Kompareta, Gospod usmili se, berilo, psalm , aleluja, pridiga in vse ostalo teče kot namazano. Tudi po maši nagovor gospe Ive Dimic, Katja in Srečko Kosovel, odhod praporščakov in trobenta, ki igra Tišino. Vse po scenariju, ki sploh ni bil napisan.
Zato se moram v imenu združenja VSO kot predsednik občinskega odbora Logatec zahvaliti vsem, ki ohranjate spomin na umrla vojaka TO in se na naše vabilo vsako leto znova vračate na ta kraj spomina.
Hvala občini Logatec za denarno pomoč. Hvala prostovoljnemu gasilskemu društvu Zaplana, ki skrbijo za varnost. Hvala obrtniškemu pevskemu zboru Notranjska, ki že vsa leta skrbi za ubrano petje. Hvala trobilcem, ki s svojimi glasbili ustvarijo še bolj slovesno vzdušje. Hvala praporščakom združenja VSO. Posebno hvala OZVVS Logatec in OZVVS Vrhnike-Borovnica. Hvala župniji Dolnji Logatec in njenemu župniku Janezu Kompare. Hvala gospe Ivi Dimic za njen pogum in besede, ki jih je delila z nami .
Za konec le še povabilo za prihodnje leto na 6.pohod.
Jože Leskovec
