Ob ponovnem porastu novih okužb z novim koronavirusom je vlada na ravnokar končani seji obravnavala predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19.
Ukrepi bodo šli v smeri preprečevanja velikih druženj
Vlada je zaradi porasta okužb že danes zvečer sprejela interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19.
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku.
Zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s COVID-19 in gospodarstvom, je vlada sprejela predlog zakona, ki vključuje ukrepe za pripravo na drugi val covid-19. S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, zajeti so tudi ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi.
Podaljšanje financiranja čakanja na delo
S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
V predlogu zakona je nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.
Kako je z delavci, ki jim je bila odrejena karantena?
Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
Mobilna aplikacija
S predlogom zakona se zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 vzpostavi in zagotavlja delovanje mobilne aplikacije, katere glavni cilj je varovanje zdravja in življenja ljudi. Namen aplikacije je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije je prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena – v teh primerih si mora ta oseba (če je uporabnik ustreznega pametnega telefona) mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.
Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da obstaja nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2 zaradi dejstva, da so bili v bližini drugega uporabnika te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 oziroma mu je bila odrejena karantena; ozaveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o simptomih virusa SARS-CoV-2 in ukrepih za boj proti širjenju nalezljive bolezni COVID-19; priporočanje uporabnikom, da v primeru očitnih simptomov takoj vzpostavijo telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.
Aplikacija je zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med uporabniki mobilne aplikacije, v primeru pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 oziroma odreditve karantene pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Glede na navedeno pri uporabi aplikacije torej ne gre za obdelavo nobenih osebnih podatkov. Dodatno anonimnost zagotavlja tudi rešitev, ki predvideva, da se uporabniku ob namestitvi dodeli naključna identifikacijska koda.
Minister, pristojen za zdravje, bo na podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predpisal oddaljenost in trajanje stikov med uporabniki, ki jih bo aplikacija beležila. To pomeni, da aplikacija ne bo beležila stikov z naključno mimoidočimi uporabniki mobilne aplikacije in uporabniki, ki bodo oddaljeni npr. 100 metrov, ampak le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo.
Zakaj so sprejeli te ukrepe?
Direktor NIJZ dr. Milan Krek je povedal da je večina novih primerov pri nas posledica okužb, ki so jih ljudje prinesli iz držav na Balkanu, kjer beležijo velik porast okužb.
“Iz Makedonije se je razširil drugi val na Kosovo, Srbijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino. Širi se tudi na Hrvaško in celo mi imamo efekt na drugi val v Makedoniji,” je povedal Krek
Eden večjih problemov so zasebne zabave. po besedah Kreka je bilo v zadnjem času pri nas kar nekaj velikih zabav, kjer ljudje niso upoštevali nobenih previdnostnih ukrepov. tako so imeli primere, ko je na zabavi bil prisoten en okuženi in ker se nihče ni držal medosebne razdalje, je prenesel virus še na druge udeležene.
“Te zabave so zelo nevarne. Ni smiselno obiskovati zabav na katere prihajajo ljudje, ki jih ne poznate iz drugih okolij. Zabava ene družine na vrtu ali v parku ne šteje v to skupino. Štejejo pa v to skupino večje zabave, ki se dogajajo po lokalih ali domovih, kamor se povabi ljudi iz cele Slovenije in se tako bistveno poveča tveganje za prenos okužbe,” je še dodal Krek.
Prvotno objavljeno tukaj.
Uredništvo
