V torek smo bili priča pravi predstavi za javnost, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada izvedli hišne preiskave zaradi spornih poslov z opremo, med osumljenimi pa sta minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in Andreja Potočnik. Vse skupaj sovpada z novo krizo levice in globoko državo nasploh, ki ji ni videti konca, še posebej ob rasti priljubljenosti SDS in ostalih koalicijskih strank. Podobnim predstavam za javnost pa smo bili priča tudi v preteklosti, med drugim so s ciljem diskreditacije SDS in pridobitve komunikacije, organi vdrli na sedež stranke, v vlogi kolateralne žrtve pa se je znašel takratni poslanec Andrej Šircelj. Podobno se je dogajalo še enemu nekdanjemu poslancu in sicer Andreju Magajni.
V torek smo bili priča pravi predstavi za javnost, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada izvedli hišne preiskave zaradi spornih poslov z opremo, med osumljenimi pa minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in Andreja Potočnik, članica Počivalškove projektne skupine in nekdanja poslanka SMC, ki je operativno sodelovala pri dogovorih z dobavitelji zaščitne opreme. Odredbo za hišno preiskavo je po naših informacijah, na predlog NPU, podpisala preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič, nekdanja žena Aleša Zalarja in znana iz afere farmacevtka, saj je odredila, da se prisluhi, ki bremenijo Zorana Jankovića, ljubljanskega župana, izločijo. Kot smo izvedeli je odredba zelo amaterska, saj naj bi bila brez konkretnih dokazov, sklicevala pa naj bi se na Tarčo, Ivana Galeta in Riharda Knaflja. Neuradno smo izvedeli da, je globoka država šla v “akcijo” takoj potem, ko je revija Mladina v petek objavila ovadbo zoper Počivalška, kar kaže na možnost, da je šlo za koordinirano in organizirano akcijo NPU v sodelovanju z medijskim mainstreamom, sumljivo podrobno pa so z dogajanjem seznanjeni tudi pri portalu Necenzurirano tajkuna Martina Odlazka, ki je blizu Marjanu Šarcu in njegovemu oprodi Damirju Črnčecu.
Ni prvič, da smo priča predstavam za javnost, ko globoka država zaide v težave
Politična levica in celotna globoka država sta v zadnjih mesecih zašli v številne težave, ki jim z rastjo priljubljenosti Slovenske demokratske stranke in ostalih koalicijskih strank, ni videti konca. Ko se je sredi decembra 2015 takratna vlada, v kateri so imeli velik vpliv Socialni demokrati, znašla v negotovih razmerah, so se odločili, da bodo v celoti kriminalizirali delo izvršnih in neizvršnih direktorjev slabe banke, ki jih je malo pred tem, s kadrovskim cunamijem odstavila in dobesedno izgnala iz Slovenije, kar dokazuje tudi odredba za preiskavo, ki jo je izdala sodnica Deša Cener, sicer znana iz afere NLB, ko je državnozborski komisiji zavrnila vpogled v kreditne mape banke, ki smo jo reševali davkoplačevalci.
Pravi cilj predstave za javnost leta 2015 je bila diskreditacija SDS: NPU vdrl celo na sedež stranke
Kot je navajala sodnica, so osumljeni Aleš Koršič, Boštjan Gjerkeš, Anders Torbjorn Ingemar Mannson in še neugotovljene osebe iz družbe DUTB in drugih družb, zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
“Gre za zelo bizaren izgovor,” se je na odredbo sodnice, da zaseže korespondence Širclja na sedežu največje opozicijske stranke, odzval njen prvak Janez Janša ter nadaljeval: “Se pravi, sprožiš postopek proti enemu izmed naših članov, ki ima elektronsko pošto na našem strežniku, dosežeš naše strežnike in tako prideš do celotne elektronske komunikacije SDS za zadnjih 10 let.”
Molk medijev o epilogu
Kot omenjeno, so leta 2015 režimski mediji o Širclju napletali vse mogoče, povsem drugače pa je bilo leta 2019, ko je zgodba doživela epilog in nepresenetljivo ni več zanimala nobenega od medijev. STA je na primer pisala, da kriminalisti po skoraj štirih letih ta primer zaključujejo. Poročali so tudi o tem, da Andrej Šircelj ni več med osumljenci kakršnegakoli kaznivega dejanja.
“Neverjetno ali pričakovano. Kar se mene tiče, pričakovano. Z Andrejem Šircljem sva se takrat in še lani seveda pogovarjala o tem, kaj bi eventualno naredil narobe in kaj bi lahko bilo v njegovih ravnanjih, z vidika kazenske zakonodaje, sploh sporno. Podrobno mi je obrazložil situacijo okoli vzpostavljanja DUTB, saj sva oba hotela ugotoviti, če bi lahko bilo v njegovih dejanih karkoli spornega. Zaključek je bil jasen. Nič ni bilo narobe,” je zadevo takrat v svoji kolumni komentiral dr. Vinko Gorenak, ki je bil leta 2015 Šircljev kolega v poslanskih klopeh. Kot je še navajal Gorenak, je nekdo na relaciji med kriminalistično policijo, tožilci in preiskovalnimi sodniki, ali pa vsi našteti, zlorabil položaj in želel priti do vseh podatkov o komunikacijah skoraj 30 tisoč članov SDS. Šircelj je bil le, zgolj in samo kolateralna škoda vse zadeve.
Podrobnosti o poskusu diskreditacije razkril tudi nekdanji poslanec Andrej Magajna
Tarča podobnega poskusa diskreditacije je bil tudi nekdanji poslanec Andrej Magajna. “Zelo dobro organizirano. Jaz sem že malo predvidel, ker sem dobil namig, da bodo prišli. Opozarjali so me, da bom dobil preiskavo. Sam nisem imel nič takega, da bi skrival. In ko je 3. novembra pozvonilo ob 6. zjutraj, zunaj je bila še tema, so bili policaji pred vrati. Ni minilo niti četrt ure, pol ure, pogledam skozi okno, kaj se tam svetijo neke luči. Novinarji, par avtomobilov z oznako Proplus. Takšne izmišljarije delajo, kar še bolj ustvarja sum, da so določeni novinarji in policija med sabo povezani,” je razkril nekdanji poslanec Andrej Magajna, ki so ga zaradi neposlušnosti v državnem zboru obtožili pedofilije, vse to ob podpori POP TV. Da se je opral podtaknjene krivde je dolga leta bil boj s sodnimi mlini, madež diskreditacije in poskusa likvidacije pa še vedno ostaja.
Avtor: Rok Krajnc, prvotno objavljeno tukaj.
