Predsednik vlade Janez Janša je zadovoljen z izkupičkom maratonskih pogajanj v Bruslju, Slovenija namreč ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna. Iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 lahko Slovenija računa na kar 10,5 milijarde evrov.
Vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov Slovenija po besedah Janše pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.
Slovenija je v pogajanjih uspela uresničiti ključen strateški cilj- doseči ambiciozen dogovor, ki bo omogočil dovolj velik obseg sredstev za učinkovit odgovor na krizo Covid-19 ter soočenje z izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in podnebne spremembe. Hkrati pa je Slovenija izpolnila tudi svoje pogajalske cilje in zagotovila ugoden delež sredstev v okviru novega Instrumenta za okrevanje, primerljiv obseg kohezijskih sredstev kot jih ima na voljo v sedanjem finančnem obdobju ter izboriti dodatna sredstva za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in politiko razvoja podeželja.
V naslednjih sedmih letih naj bi Slovenija v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike. Poleg tega bo upravičena do še dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega Instrumenta za okrevanje. V zaključku pogajanj smo uspeli še iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov sredstev, ki bodo namenjeni za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, ki se je na račun svoje razvitosti soočala z nižjim zneskom kohezijskih sredstev. Na ta račun smo uspeli zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na na področju kohezijske prejemala v letih 2014-2020. Še posebej pa je za Slovenijo ugodno, da bo kohezijska regija Vzhodna Slovenija po novem upravičena do večjega obsega sredstev sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.
Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspela bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v višini 50 milijonov evrov, je Janša sporočil preko Twitterja. Janša je prepričan, da dogovor vliva tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. “Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,” je izpostavil po poročanju STA.
