“V Sloveniji bomo kmalu pred izredno težkimi odločitvami. Bližamo se trenutku, ko se bodo zdravniki morali odločiti, kateremu bolniku bodo omogočili intenzivno zdravljenje in kateremu ne,” je opozoril prof. dr. Dušan Keber, dva petka pred tem pa se je udeležil protesta in brez zaščitne maske kričal v mikrofon.
Devetnajstega oktobra je namreč potekala digitalna konferenca ob svetovnem dnevu bioetike. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je v okviru te konference govoril o etičnih dilemah v DSO v času epidemije covida-19. Keber je med drugim tudi pojasnil, da se ob sedanjem dogajanju postavlja vprašanje, ali naj se še zdravi bolnike in bolezni z ozirom na družbeno koristnost zdravljenja in se sploh ne ukvarja s covidom. Zaradi grožnje, ki jo predstavlja epidemija, so se odločili za covid. Vendar pa tudi znotraj covida ostaja dilema, je povedal Keber, saj bo kmalu prišlo do trenutka, ko se bodo morali zdravniki odločati on tem, kdo bo imel prednost pri zdravljenju.
Dejstvo, da število okuženih s covidom eksponencialno raste, kar bi posledično resnično lahko pripeljalo do tega, da bodo morali zdravniki odločati o tem, kateremu bolniku bodo dali prednost – na kar je na nedavni novinarski konferenci opozorila tudi vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović – pa dr. Kebra ne skrbi preveč. Po eni strani je v svojem govoru na konferenci opozoril na to, da je število bolniških postelj in negovalnega osebja omejeno. Hkrati je tudi opomnil na težko situacijo v primeru, če bi zbolelo toliko zdravnikov in medicinskih sester, da nega bolnikov ne bi bila mogoča. Po drugi strani, pa se je v začetku oktobra dvolično udeležil petkovega protesta, na katerem je bil osrednji slogan “vlada škoduje zdravju!”. Zaščitne maske se mu ob tem ni zdelo vredno nadeti.
Keber se na ukrepe očitno požvižga
Keber je sicer podprl spomladansko ravnanje v domovih upokojencev, ko so vnaprej pripravili kriterije za stanovalce, a meni, da se to nikakor ne bi smelo zgoditi brez soglasja pacientov ali njihovih svojcev. Povedal je tudi, da pogreša mnenje komisije za medicinsko etiko, glede tovrstnih vprašanj ob novem valu epidemije. Stališče komisije za medicinsko etiko bi zagotovo pomagalo politikom in zdravnikom, je poudaril Keber. Na to, ali je etično, da se je v času, ko se je že govorilo o morebitni razglasitvi epidemije, na protestu pojavil ne da bi upošteval vsaj osnovnih ukrepov, pa se nekdanji minister očitno požvižga.
Sedanji minister za zdravje Tomaž Gantar, se je na Twitterju odzval na izjave svojega kolega Kebra in zapisal besede predstojnice klinike za infekcijske bolezni, dr. Tatjane Lejko Zupanc, ki je zatrdila, da še zdaleč nismo pri odločanju, kdo bo deležen zdravljenja in kdo ne. Kapacitete same po sebi niso problem, problem so kadri, je ponovno pojasnila. Keber ima sicer rešitev tudi za ta problem, saj je po poročanju Dela izjavil, da bo zaradi zaprtja restavracij in hotelov veliko ljudi brez dela. In tudi te ljudi bi lahko usposobili za pomoč bolnikom. “Tudi to je družbena etika,” je dejal.
Po Kebrovo lahko gostinci na “šnelkurzu” osvojijo šest let specializacije?
Lepo, ampak ob svojem nasvetu je očitno pozabil, da največjo težavo predstavljajo hudo bolne osebe. Ventiliranje prav gotovo najbolj obvladajo anesteziologi, ki med operacijami bolnika ventilirajo. Pri intenzivni negi je pomembno to, da je bolniku zdravnik na razpolago 24 ur na dan. Pravilno je treba znati tudi ravnati s sedativi in opiati, ki se uporabljajo pri umetni komi, saj so lahko tudi usodno škodljivi, če z njimi rokuje nekdo, ki ni zelo izkušen. Če bolnik dlje časa potrebuje ventilator, mu zdravniki vstavijo traheostomo, in sicer skozi grlo. Verjetno ni treba posebej omenjati, da je tudi to zapleten postopek. Bolnika pa je treba tudi obračati, da se odpirajo različni deli pljuč, vsi deli pljuč morajo biti dobro predihani in okrvavljeni. Včasih celo noč sedim ob bolniku, da najdem pravo obliko ventilacije, nam je povedal izkušen anesteziolog, in dodal “petindvajset let že delam na tem področju, pa še vseeno vsega ne obvladam.“
Uredništvo, prvotno objavljeno tukaj.
