O tem, da smo po črpanju EU sredstev med državami članicami EU v samem repu, smo že poročali. Pa vendar spomnimo, da je skupna vrednost razpoložljivih sredstev za Slovenijo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) približno 2,68 milijarde evrovod tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Slovenija je po črpanju evropskih sredstev iz naslova NOO na 1/3 črpanja, medtem, ko je na primer Hrvaška na 2/3.

Slovenija je že začela z izvajanjem programov in projektov v okviru tega obdobja. Do marca 2024 je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izdalo za dobrih 334 milijonov evrov odločitev o podpori, kar predstavlja približno 10 % vseh razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev. Kaj pa ostalo?  Države članice Evropske unije morajo sredstva iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) porabiti do 31. decembra 2026. Če države ne uspejo izvesti reform ali porabiti dodeljenih sredstev, lahko sredstva zapadejo in se vrnejo v skupni proračun EU, kar bi pomenilo to, da je bilo delo pretekle vlade Janeza Janše, ki se je trudila in izpogajala znatna sredstva za Slovenijo, povsem zaman.

Čemu bi bila sredstva lahko namenjena? Sredstva iz naslova NOO se nanašajo na projekte, ki tematsko zajemajo:

  • Zeleni prehod (npr. podnebni ukrepi, energijska učinkovitost),
  • Digitalno preobrazbo,
  • Socialno odpornost (npr. zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje).

In medtem, ko nam zdravstvo propada pred očmi, saj naj denarja ne bi bilo, vidimo, da je denar na voljo pa vendarle vlada in ministrstva niso dovolj aktivna, da bi pravočasno razpisala razpise s katerimi bi lahko omogočila zavodom, občinam, gospodarstvenikom in ostalim subjektom, dosledno in pravočasno črpanje, pa vlada troši največ v zgodovini slovenskih vlad. Dejstvo je, da gre evropski denar trenutno preko razpisov do nevladnih organizacij, s katerimi nato izvajajo projekte mehkih vsebin – kot je na primer preprečevanje diskriminacije spolov, širjenje LGBTIQ agende, širjenje evropske zavesti in evropskega državljanstva ipd. Z mehkimi vsebinami pa seveda ni mogoče plačati težjih projektov, ki v resnici prinašajo največji razvoj državi.

24ur pa je včeraj škandalozno poročal o tem, da medtem, ko evropski denar tiči v zraku oz. bruseljski megli, naša vlada porabi 2.8 mio evrov našega, torej davkoplačevalskega denarja, na uro! Prav ste prebrali – govorimo o porabi na uro. In če to drži, pomeni, da samo decembrska poraba predstavlja približno 13,4 % letnih proračunskih odhodkov, kar je sicer verjetno, vendar to pomeni, da je očitno vlada zahtevala precejšnje povečanje porabe v zadnjem mesecu leta. Za kaj točno se porablja naš denar, ne vemo, lahko pa nas upravičeno skrbi, da odteka preko različnih kanalov oz. da se pred našimi očmi dogaja pranje denarja. 

Uredništvo portala notranjska.si