Širjenje okužb se ne ustavlja

Včeraj je bilo po besedah vladnega govorca Jelka Kacina opravljenih kar 6311 testov. Potrjenih je bilo 2027 novih okužb. Prag dva tisoč okužb smo nazadnje presegli prejšnjo sredo. Navkljub višjemu številu novih okužb na dnevni ravni in tudi večjemu deležu pozitivnih testov (32 odstotkov), pa nam reprodukcijsko število R še naprej pada, kar je dragocen, spodbuden in poveden podatek. “Glede na razvoj pri nas in po Evropi je jasno, da bodo morali nekateri ukrepi trajati dlje časa. Če bomo v naslednjih tednih uspešni, bomo lahko božič in novo leto preživeli v krogu družine in prijateljev. Vsaj še mesec dni bodo razmere ostale zelo resne, po tem pa nas najverjetneje čaka obdobje, ko bomo morali ostati zelo previdni, maksimalno odgovorni in ravnati preventivno.”

“Tako kot smo zmogli v 1. valu, bomo zmogli tudi v 2. valu premagati epidemijo. O tem ne sme biti nobenega dvoma. Omejevanje stikov, držanje medsebojne razdalje, nošnja maska še vedno ostajajo najbolj učinkovit način za preprečevanje širjenja virusa. Dosledno upoštevajte samozaščitne ukrepe,” je izpostavil Jelko Kacin in ob tem dodal, da imamo po državi še vedno kar nekaj precej močnih lokalnih žarišč. Beltinci imajo kar 30 novih okužb, Murska Sobota 38, Velenje 49, Celje 48, Slovenska Bistrica 29, Brežice 23. Še naprej ostaja več žarišč v gorenjski regiji; tako ima Škofja Loka 49 okužb, Kranj pa kar 75 novih okužb, Radovljica 21, Domžale 47, Kamnik 39. Na obali izstopa Koper s 25 novimi okužbami.

Število sprejetih v bolnišnice se še vedno povečuje
Ponovno se nam po besedah Kacina pojavlja vnos okužb iz tujine, v torek je bilo takih primerov sedem. Razmere v bolnišnicah še naprej ostajajo zelo resne. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih kar 63 oseb. Bolnišnično oskrbo od včeraj potrebuje že 979 oseb obolelih za covid-19, intenzivno nego pa 158 oziroma še 12 več kot včeraj. Včeraj je zaradi covida-19 žal umrlo 29 oseb.

Najbolj povedno in zanimivo je, da se nam znižuje R, ki govori o tem, koliko ljudi okuži okuženi. 1 okuženi je prvega novembra okužil 1,21 prebivalca, 2. novembra se je število znižalo na 1,17 prebivalca, 3. novembra pa na 1,14 prebivalca. Graf se relativno hitro spušča proti mejniku 1 okuži enega. To bomo dosegli v 3-4 dneh.

Ukrepi so obrodili sadove
Spodnji graf kaže, da smo bili 30. novembra na najvišji točki. To število se nam vendarle nekoliko niža, namreč če bi računali samo zadnji teden bi bila incidenca pol manjša, kot jo dejansko pričakujemo. V tem tednu imamo po besedah Kacina zagotovo dokaz, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada in ki jih uveljavljajo državljani, obrodili sadove in da se nam na dolgi rok zadeve popravljajo. “NIJZ je vzpostavil telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji #COVID19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 bodo 24 ur na dan, vse dni v tednu strokovno pomoč nudili izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja,” je še dodal Kacin.

Preko Zooma se je javil tudi dr. med. Robert Carotta, koordinator za covidne bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje, ki je povedal, da je tudi sam dobil korono. “Vsem na sporočim, da to ni hec”. Pred dvema dnevoma je kot strela iz jasnega prišlo do povišanja telesne temperature, izgubil je tudi voh. “Boli me čisto vse. Potek bolezni je zelo nepredvidljiv, še včeraj sem namreč pomagal mlademu gospodu, športniku, ki je potreboval intenzivno terapijo.” Po besedah Carotte se dnevno soočamo s potrebami po posteljnih kapacitetah v slovenskih bolnišnicah. “Ko spremljaš tudi evropsko dogajanje, se Slovenija v primerjavi z ostalimi državami v Evropi zaenkrat odlično spopada z epidemijo. Ne glede na to, da smo imeli eno najhitrejših rasti okužb s koronavirusom, slovensko zdravstvo deluje in vsi, ki oskrbo potrebujejo, jo dobijo,” je bil jasen.

“Brez solidarnosti, iznajdljivosti in predvsem trme ne bi šlo. Hvala vsem, ki prispevate, da je slovenski zdravstveni sistem vzdržen. Hvala vsem, ki spoštujete ukrepe in ki sedaj razumete, zakaj so potrebni. Številke so spodbudne, a za bolnišnice to pomeni še vsaj 14 dni rasti hospitalizacij,” je izpostavil. Včeraj smo namreč  presegli število tisoč postelj za covidne paciente. “Bolnišnice še vedno dvigujejo posteljne kapacitete. Mislim, da s tem pristopom  lahko uspemo. Postelj in opreme imamo dovolj. Soočamo se s problemom kadra, predvsem za nivo intenzivne terapije. Vse bolnišnice dvigujejo navadne in intenzivne posteljne kapacitete. Menim, da lahko s takim pristopom, kot smo ga Slovenci pokazali, zdržimo to epidemijo. Spisali bomo zgodbo o uspehu.”

V odgovoru na novinarsko vprašanje je Carotta poudaril, da po pogovorih z vodstvi vseh bolnišnic naj ne bi bilo težav s prostorom za namestitev. “Oprema se najde in jo je za zdaj dovolj. Glavno težavo predstavlja kader, predvsem za raven intenzivne terapije. Za zdaj je tudi to vzdržno,” je povedal in dodal, da je težko pričakovati, da nam bodo prišli na pomoč iz tujine, saj imajo tudi tam podobno situacijo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je uvodoma povedal, da čeprav je zaskrbljen zaradi velikega števila bolnikov, je obenem vesel, da bo izpolnjeno zagotovilo, da vsak, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, tega deležen. “V teh nekaj tednih se je zdravstveni sistem razmeram izjemno prilagodil. Tudi v okviru  ministrstva za zdravje je bilo sprejetih kar nekaj odločitev v pravo smer.” Vsem bolnikom, tudi tistim, ki se ne zdravijo zaradi covida-19 so, kolikor dolgo je bilo možno, zagotavljali možnost pravočasne in hitre obravnave. Res pa je, da se zdaj redni programi prilagajajo in zmanjšujejo na račun večjega števila težje obolelih za novim koronavirusom.

Dali poziv izvajalcem, da povečajo število intenzivnih postelj v naslednjih 10 dneh
“Če smo imeli še 16. oktobra v bolnišnicah namenjenih 227 postelj za covid bolnike in 54 na intenzivnih enotah, je situacija danes 821 postelj in še nekaj v rezervi, ter 150 postelj v intenzivni terapiji.” Znova so dali poziv izvajalcem, da povečajo število intenzivnih postelj v naslednjih 10 dneh še za dodatnih 100. Pričakujejo, kljub nekaterim spodbudnim številkam, da se lahko število bolnikov, ki potrebujejo obravnavo v bolnišnici ali intenzivni enoti še povečuje. Brez spoštovanja ukrepov se po besedah Gantarja ne bi izšlo, zato se je vsem zahvalil. Priznava, da bo sam na situacijo mirneje gledal šele, ko bo dnevno več odpuščenih bolnikov iz bolnišnic kot na novo sprejetih vanje.

Po besedah Gantarja se v tem tednu napoveduje vrh epidemije. “Ob tem še vedno ne smemo pozabiti na vse, kar ponavljamo ves čas o spoštovanju ukrepih, ki so ključni, da bomo tudi v zdravstvene sistemu prišli od številk, kjer bomo lahko spet začeli v večjem obsegu obravnavati vse ostale bolnike, ki niso napoteni samo s stopnjami nujnosti (zelo hitro ali nujno).” Če smo imeli še 20 oktobra pod 400 dnevnih okužb na 100 tisoč prebivalcev na 14 dni, je ta številka zdaj še vedno zelo visoka, znaša namreč 1120. Kar pomeni skoraj trikrat več in tudi R0 je v tem obdobju iz 1,46 padel na 1,14. “To so podatki, ki nas navdajajo z upanjem, a še vedno niso podatki, ki bi nas lahko napeljali v razmišljanje, da ukrepi tudi v bodoče ne bodo več potrebni. Dosledno jih bo potrebno spoštovati s strani vseh nas, če želimo, da pridemo do situacije, kjer bo položaj za zdravstveni sistem lažje obvladljiv.”

Gantar je znova zagotovil, da kdor bo potreboval bolnišnično zdravljenje, bo tega deležen. “To sicer predstavlja izredne napore za zdravstvene delavce, tudi med njimi se namreč pojavljajo okužbe. V primerjavi z drugimi državami imamo manj zdravstvenih delavcev,” je izpostavil in ob tem dodal, da ukrepi, ki jih sprejemamo pomenijo na določen rok pomoč, ne pa tudi rešitve v zdravstvu. “Ključno je, da obdržimo število zdravstvenih delavcev ter da bo dovolj testiranih, tako kritičnih skupin kot vseh, ki imajo znake respiratornega infekta. Zato se nam v zadnjem obdobju ponuja možnost hitrih testov. Ministrstvo za zdravje je oblikovalo skupino, ki je posamezne vrste testov ocenila, pozitivno smo jih ocenili 17 ali 19. To so takšni, ki so dovolj specifični in občutljivi, da lahko z njimi izvaja diagnostiko. Strokovna skupina je postavila kriterije za njihovo uporabo.”

S hitrimi testi lahko tukaj naredimo korak naprej
V zadnjih dneh so opravili poizvedbo razpoložljivosti hitrih testov na tržišču. “Na srečo jih lahko zagotovimo v zadostnih količinah, kar nam bo odprlo dodatne možnosti predvsem za testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi: v zdravstvu, domovih za starejše, policiji, civilni zaščiti in podobno. Poskusili bomo uvesti redno tedensko ali dvakrat tedensko testiranje za pravočasno ugotavljanje tudi asimptomatskih ali tistih okuženih z blago simptomatiko okužbe, ki pa lahko predstavljajo vir širjenja okužb.”

Po besedah Gantarja je ključno obdobje od pojava simptomov do testiranja in izolacije na domu. “S hitrimi testi lahko tukaj naredimo korak naprej,” je izpostavil in dodal, da smo imeli v prvem valu epidemije 16 vstopnih točk, danes pa jih imamo že 50 in jih še povečujemo. “Cilj je, da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel kontakt z okuženo osebo, največ v 24 urah prišel do testiranja in izvida,” je bil jasen minister. Na vprašanje okrog trajanja ukrepov v prihodnosti je izpostavil, da se dogovarjajo glede na stališča s strani strokovne skupine. Po besedah Gantarja je ključen zdravstveni sistem in zmogljivost. “Dokler je število sprejetih v bolnišnico večje kot odpuščenih, bi ravnali prehitro, če bi se začeli pogovarjati o sproščanju ukrepov,” je poudaril.

Uredništvo