Lokalnemu prebivalstvu Jugovzhodne Slovenije je prekipelo; vsaj tako kaže dogajanje na družbenih omrežjih v preteklih 14 dneh. Romi povzročajo težave loklanemu prebivalstvu, pri čemer se v družbi ustvarja občutek prvo in drugo razrednih, saj nekateri živijo in se ravnajo po določenih pravilih, za druge pa nobeni okviri ne veljajo.
Romi se med seboj razlikujejo, seveda od družine do družine, pa vendarle se je potrebno kdaj zapeljati v naselja kjer živijo, da bi se lahko na lastne oči prepričali kako živijo, s čim vse se spopadajo njihovi otroci in ali je takšen način življenja za njih pravzaprav sprejemljiv.
V jugovzhodni Sloveniji romski otroci pogosto prihajajo iz okolij brez osnovne opismenjenosti staršev. Izostajanje od pouka, zgodnje opuščanje šolanja in jezikovne ovire vodijo v začaran krog brez izobrazbe → brez zaposlitve → brez prihodnosti. Lokalni prebivalci prav zaradi izkušenj pogosto čutijo, da »so oni zaščiteni«, da »njih država ne kaznuje«, kar vodi v občutek krivice, saj za ne-Roma veljajo pravila – Ustava in zakoni. Romi pa menijo, da jih večinski sistem nikoli ni hotel vključiti, da se jih obravnava kot drugorazredne državljane.
Medtem, ko v drugih delih Slovenije ne vedo kakšno je življenje ob romskih naseljih in kaj vse to za krajane pomeni, se prav v teh občinah, po poročanju portala Os, pojavljajo prvi signali oblikovanja vaših straž. Zakaj se Rom lahko naseli na vaš vrt, pa ne morete kaj dosti? Zakaj lahko prav oni postavljajo gradnje kjerkoli, medtem ko vi ne? In zakaj lahko uporabljajo fizično nasilje in druga kazniva dejanja, pa se nič ne zgodi?
Mnogo projektov za integracijo je bilo kratkotrajnih, nepovezanih ali neusklajenih z realnim življenjem na terenu. Nekatere občine prelagajo odgovornost na državo, država pa na občine. Vlada ob zadnjem incidentu obljublja spremembe, seveda pa ne vemo ali bo kakšna konkretna sprememba dejansko prišla. Reševanje romske problematike ni enostavno, a s tako večino bi prav vladi Roberta Goloba lahko uspelo: priznajmo si, da ima največjo večino v zgodovini samostojne Slovenije. Zakaj torej ne zareže v rak rano romske problematike na konkreten, odločen in primeren način?
Ker se zdi, da gre za popolno odpoved represivnih organov, se v mnogih mestih kjer se soočajo z Romsko problematiko širijo informacije, da bodo vaščani sami organizirali vaške straže. Problematika postaja resna, saj Romi pogosto kradejo, ko pade mrak. Kradli naj bi okoli hiš, po internih informacijah celo cvetlične lonce. V nekaterih večjih centrih se izgredih dogajajo čez dan kamor hodijo na toaleto in kradejo tipke za splakovalnik – Geberit tipke – ter ostalo opremo. Se bo torej kaj spremenilo in če, kdaj?
In vprašanje: koliko denarja je bilo v zadnjih desetih letih namenjeno za reševanje romske problematike, in ali se je to sploh izplačalo, saj rezultatov zagotovo še ni, oziroma praksa v JV Sloveniji kaže drugače?
-
Občine: 6–9M letno × 10 let = 60–90 milijonov EUR
-
Državni program (MDDSZ, MIZŠ) in EU sredstva (nacionalni program Romov 2017–2021, Erasmus Projekte, ESRR, ESF, zdravstvo, javna dela itn.), lahko na dobro grobo oceno rečemo, da je bilo v zadnjih 10 letih za romsko skupnost namenjenih vsaj 100–150 milijonov EUR v Sloveniji.
Skupno je bilo torej za Rome namenjenih približno 240 mio eur; si predstavljate, da bi toliko denarja namenili za šolstvo, saj je povsem zastarelo in ni v trendu z modernimi smernicami?
Notranjska.si