Bohinj, junij 2025: Sproščeno kopanje se konča s tragedijo

Konec junija se je na obali Bohinjskega jezera zgodilo nekaj, kar je šokiralo domačine in obiskovalce: več psov je po kopanju nenadoma zbolelo, vsaj dva sta poginila. Gre za potrjeno zastrupitev s cianotoksini, smrtonosnimi strupi, ki jih proizvajajo cianobakterije (modrozelene alge).

Čeprav je Bohinjsko jezero na merilnih mestih kazalo dobro kakovost vode, so bili na območju ob taborniškem prostoru prisotni gosti nanosi algne gošče z izraženimi geni za proizvodnjo toksinov.

»Analize so pokazale prisotnost mikrocistinov v koncentracijah nad 10 µg/L – kar že presega priporočene vrednosti za rekreacijo, posebej nevarno pa je za živali,« je potrdil dr. Andrej Fišer z Biotehniške fakultete.
(Vir: ARSO, 2025; Biotehniška fakulteta, 2025)

Kaj so cianobakterije?

Cianobakterije so mikroorganizmi, ki v pogojih tople, stoječe vode z veliko hranil (fosfor, dušik) doživijo t. i. razcvet. Medtem ko niso vse vrste škodljive, nekatere proizvajajo toksične spojine, kot so mikrocistini, anatoksini in cilindrospermopsini, ki napadejo jetra in živčni sistem.

Za pse je nevarnost še večja – ker pijejo vodo, ližejo mokro dlako in plavajo dlje časa, hitro presežejo varne količine zaužitih toksinov.

»Zaznali smo znake kot so bruhanje, šibkost, penjenje iz gobca in tresavico. Pogin nastopi pogosto že v nekaj urah, brez možnosti za uspešno zdravljenje,« je opozorila veterinarka mag. Kaja Krivec.
(Vir: Veterinarska zbornica Slovenije, 2025)

Druge lokacije z zaznanimi tveganji

Bohinj ni osamljen primer. V preteklih letih so podobne razmere zaznali tudi drugod:

»Obstaja velik razkorak med analizami za ljudi in dejanskim gibanjem živali ob vodi,« dodajajo pri NIJZ.
(Vir: NIJZ – Poročilo o kakovosti kopalnih voda, 2024)

Pomanjkljiv nadzor in počasno obveščanje

Primer Bohinja je pokazal, da se opozorila niso pojavila pravočasno. Občina in ARSO sta table postavili šele po več dneh – ko so bili pogini že zabeleženi. To kaže na reaktiven in ne preventiven pristop.

Poleg tega večina rekreativnih jezer ni pod stalnim nadzorom – vzorci se jemljejo le na eni točki, enkrat tedensko, čeprav so psi pogosto prisotni na čisto drugih mestih.

»Slovenski sistem monitoringa je zasnovan za ljudi, ne pa za živali – kar pomeni, da številne nevarnosti ostajajo spregledane,« dodaja ekologinja dr. Nina Ule.
(Vir: Inštitut za vode, 2025)

Kaj lahko storimo sami?

Lastniki psov lahko ukrepamo tako, da:

• Izogibamo se vodi z vidno goščo, peno ali vonjem.

• Po kopanju psa speremo s čisto vodo.

• Spremljamo stanje vode na portalu ARSO (kopalna voda) ali lokalnih občin.

• Če opazimo simptome – takoj k veterinarju.

Kaj bi morale storiti občine po nasvetih stroke:

• Več merilnih točk na različnih lokacijah (zlasti ob obalah).
• Redno testiranje tudi obrežne gošče, ne le vode.
• Digitalni sistem opozoril – npr. QR-kode na obvestilih ob jezerih.
• Omejitve za kopanje psov v rizičnih mesecih (junij–avgust).
• Obveščanje veterinarskih ambulant o lokalnih primerih.

Slovenska jezera so čudovita, a niso imuna na spremembe – podnebje, onesnaženje in masovni turizem puščajo posledice. Pogini psov v Bohinju so opozorilo, da moramo naravo opazovati, meriti in spoštovati, ne pa vanjo slepo zaupati.

Tragedije, kot je ta, se ne smejo več dogajati. Z ustreznimi ukrepi lahko zagotovimo, da bodo naši štirinožni spremljevalci varno uživali poletja ob vodi – tako kot mi.

Viri:

• Agencija RS za okolje (ARSO), “Poročilo o kakovosti kopalnih voda v Sloveniji 2024–2025”.

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), “Zdravstvena ustreznost kopalnih voda v Sloveniji”, 2024.

• Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za biologijo, junij 2025.

• Veterinarska zbornica Slovenije, izjave veterinarjev, junij 2025.

• Občina Bohinj, objava o pojavu cianobakterij, 27. 6. 2025.

• Terenski podatki prebivalcev in nevladnih organizacij.

Uredništvo Notranjska