Primanjkljaj javnih financ je v prvi polovici leta dosegel 800 milijonov evrov – kar 750 milijonov več kot lani (vir: Fiskalni svet).
Seveda ima Slovenija primanjkljaj javnih financ iz več razlogov, ki so povezani z dolgoročnimi strukturnimi dejavniki, trenutnimi ekonomskimi razmerami in kratkoročnimi politikami, predvsem pa je zato kriva vlada, ki kot kaže, slabo gospodari z davkoplačevalskim denarjem. Ne le, da gospodari. Denar očitno odteka, saj tudi podatkov o črpanju evropskih sredstev ni na voljo.
In kako vse skupaj komentira minister za finance Klemen Boštjančič? Za RTV Slovenija je povedal, da je tak primanjkljaj povsem skladen z načrtom! Pri tem se je zanesljivo in prešerno nasmejal, čeprav to ni več smešno. Kako je lahko tak primanjkljaj zavestno načrtovan?
Primerno?
Koliko časa še in kdo bo odgovarjal?
Čeprav želijo prikazati drugače, se soočamo z upočasnjeno gospodarsko rastjo; če gospodarstvo raste počasneje (zaradi inflacije, obrestnih mer, vojne, globalne nestabilnosti), se tudi davčni prihodki zmanjšajo. Seveda gre vse to z roko v roki s slabo premišljenimi zakoni oz. spremembami, ki še dodatno bremenijo javne finance. Kot taki so na primer;
- na področju zdravstva se soočamo z investicijami in visokimi stroški (npr. zaradi pomanjkanja kadra, višjih plač, opreme in korupcije).
-
plače v javnem sektorju: Rast plač v javnem sektorju (npr. v zdravstvu, šolstvu, upravi) močno vplivajo na odhodke države, čeprav se zdi, da je vlada povečala plače znatno funkcionarjem, pri čemer se srednjem razredu, rast ne bo poznala kaj dosti.
-
slaba gospodarska politika in višanje davkov ter odtekanje kapitala v druge države
- korupcija in odtekanje denarja, povezana tudi s prikritim financiranje NVO
- Evropski projekti: Financiranje naložb v infrastrukturo, zeleni prehod ipd. pogosto terja predhodno državno sofinanciranje, kar kaže, da gre za močno nepremišljenost, predvsem pa nesposobnost vpogleda celostne situacije.
Notranjska.si