Halloween (31. oktober) in dan vseh svetih (1. november) imata skupen izvor, a različne poudarke. Halloween je pravzaprav pogansko-keltski praznik, ki so ga krščanski misijonarji “krstili” in preoblikovali, da bi ga vključili v cerkveni koledar.
V stari keltski Irski in Škotski so konec oktobra praznovali Samhain (izg. sauen), mejni čas med poletjem in zimo — trenutek, ko se tančica med svetom živih in mrtvih stanjša. Verjeli so, da se takrat duše vračajo domov, duhovi tavajo in narava utihne. Ljudje so prižigali kresove, puščali hrano duhovom in se našemili, da jih zmedejo. To je torej praznik prehoda in spomina.
Ko je krščanstvo prišlo na britanske otoke, se je Cerkev znašla pred dilemo: izkoreniniti ta močan praznik ali ga prevzeti? Rešitev je bila politično in pastoralno modra: praznik vseh svetih (All Saints’ Day) so premaknili na 1. november (okoli 8. stoletja), da bi “pokril” Samhain. Noč pred tem — 31. oktober — so poimenovali All Hallows’ Eve (večer vseh svetih), kar se je z leti zmehčalo v Halloween.
Halloween pa je sodobna komercialna in kulturna različica starega Samhaina, ki se je prek Irske razširila v ZDA, tam prevzela nekakšno podobo buč (ki v resnici skrbijo za izganjanje slabih duhov) in dodala sladkarije. Slednji praznik se je nato kot bumerang vrnil ponovno nazaj v Evropo – torej, ko prazujete Haloween ne pozabite, da gre v resnici za spomin na duše pokojnin, za prepletanje keltskega in krščanskega izročila, pri čemer gre v resnici za izjemno podobnost, če ne celo enakost.
Notranjska.si