Odhod kirurgov zagotovo pomeni izgubo znanja in postopno razgradnjo zdravstvenega sistema; seveda tudi nič dobrega za paciente same. Novela ZZDej je razmere dodatno poslabšala – saj je postala sprožilec za dodatne kadrovske odhode v že tako oslabljenem javnem zdravstvu.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), oziroma njegova novela iz leta 2025, ZZDej-N. ureja pogoje in dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti — to pomeni, kdo lahko izvaja medicinske storitve in pod kakšnimi pogoji. pisrs.si+1 Z novelo ZZDej-N iz aprila 2025 so bile določene strožje regulacije glede dela zdravnikov (in drugih zdravstvenih delavcev), zlasti če želijo delati v javnem in zasebnem sektorju.
Zakon zdaj predpisuje, da mora zdravnik, ki dela v javnem zavodu, za morebitno delo v zasebnem sektorju (ali kot zasebnik) imeti pisno soglasje delodajalca. – zdravniskazbornica.si+1
Načrtovana ločitev javnega in zasebnega sektorja naj bi v praksi povzročila kaos, ne pa stabilizacije. Vse to se odseva v slabšem, dosegljivem javnem zdravstvu za paciente. Delo v zasebnem sektorju je za vse zdravnike sedaj mogoče le ob soglasju delodajalca in še to pod določenimi pogoji — prav zato je prav sprejeta novela po mnenju nekaterih strokovnjakov in zdravnikov povzročila, da veliko specialistov zapušča javni sektor ali ne želi več delati pod takšnimi pogoji.
Odhajajo namreč strokovnjaki oz. kirurgi, ki jih ni mogoče hitro ali preprosto nadomestiti, saj jih na trgu dela enostavno ni, skupaj z njimi pa odhajajo tudi mentorji, brez katerih ne bo novih generacij kirurgov. Posledica Golobovega zakona je torej nevaren prelom v slovenski kirurgiji, saj primanjkuje resnih ukrepov, ki bi zaščitila stroko.
Za paciente to pomeni daljše čakalne dobe, manj dostopnih zahtevnih operacij, slabšo obravnavo na področjih, kot je onkologija, ter dolgoročno nepopravljivo škodo za slovensko kirurgijo. Ob nadaljevanju takšne politike lahko nekega dne preprosto ne bo več tistega, ki bi znal in zmogel rešiti življenje. Kaj bomo storili potem?
notranjska.si