V sodobnem času je božična večerja lahko zelo preprosta ali bolj bogata. Oboje je povsem v redu. Bistvo ni v popolnem meniju, ampak v tem, da se ljudje usedejo skupaj, si vzamejo čas in si dovolijo biti prisotni.
Če je na mizi kruh, topla jed, nekaj sladkega in – predvsem – občutek doma, potem na božični večer ni ničesar manjkalo.
Kaj pa je bilo na mizah včasih pri božični večerji?
Božična večerja v preteklosti ni bila bogata pojedina, temveč preprost, a simbolno zelo močan obrok. V času, ko je večina ljudi živela od kmetijstva in je bilo hrane manj kot danes, božični večer ni pomenil razkošja, temveč tiho pripravo na praznik in spoštovanje svetosti večera.
V Sloveniji – tako na podeželju kot v mestih – je bila božična večerja tradicionalno postna. Meso je praviloma manjkalo, saj je božič šele prihajal, praznovanje pa se je začelo po polnočnici ali na božični dan.
Kruh – osnova vsake mize
Na mizi je bil skoraj vedno kruh, pogosto domač, ržen ali pšeničen. Kruh ni bil le hrana, temveč svet simbol – pomenil je življenje, delo, božji blagoslov in varnost. Marsikje so ga pred večerjo pokrižali ali se ob njem na kratko ustavili v tišini.
Postne jedi: fižol, zelje, repa
Najpogostejše jedi so bile:
-
fižol (kuhan ali v enolončnici),
-
kislo zelje ali repa,
-
krompir v različnih oblikah,
-
kaše (ajdova, ječmenova).
Te jedi so bile vsakdanje, a prav zato so izražale ponižnost in hvaležnost – božični večer ni bil čas za razkazovanje, temveč za zbranost.
Ribe – predvsem tam, kjer so bile dostopne
V krajih ob rekah, morju ali ribnikih so jedli tudi ribe, najpogosteje sušene, pečene ali kuhane. Ribe so imele tudi krščanski pomen in so bile sprejemljiva postna jed.
Juha – toplina doma
Če je bila juha, je bila preprosta:
-
gobova,
-
zelenjavna,
-
ali juha iz suhih gob.
Juha je simbolizirala toplino doma in povezanost družine, zlasti v dolgih zimskih večerih.
Sadje in suho sadje – dragocena sladica
Sladkor je bil redek, zato sladice, kot jih poznamo danes, niso bile samoumevne. Namesto tega so jedli:
-
jabolka,
-
orehe in lešnike,
-
suhe hruške in suhe slive.
To ni bila le hrana, ampak želja po obilju v prihodnjem letu.
Čeprav danes potica velja za simbol božiča, potica v preteklosti ni bila samoumevna. Na mizo je prišla le v bolj premožnih hišah ali ob posebnih priložnostih. Pogosto so jo spekli šele za božični dan ali novo leto, ne nujno za božični večer.
Tišina, molitev in spoštovanje večera
Božična večerja je potekala v miru. Ljudje so verjeli, da se na ta večer:
-
ne prepira,
-
ne povzdiguje glasu,
-
ne hiti.
Tudi v tem času lahko sledimo starim navadam in običajem.
Miren božični večer.
Notranjska.si