Medtem ko javnost še prebavlja ugotovitve Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah integritete predsednika vlade Robert Golob, se zdi, da je fokus vladajoče politike drugje. Ne pri vsebini ugotovitev, ne pri odgovornosti, temveč pri vprašanju, ki očitno preglasi vse drugo: ali se lahko na oblast ponovno vrne Janez Janša.
Delovno kosilo brez samorefleksije
Na t. i. delovnem kosilu, ki ga je v ljubljanski restavraciji Pen organiziral Robert Golob, se je zbralo šest levih oziroma levosredinskih strank. Po pričakovanjih bi lahko razpravljali o napakah aktualne vlade, izgubljenem zaupanju javnosti ali o tem, kako popraviti politično in družbeno škodo zadnjih let.
A po izjavah udeležencev se to ni zgodilo.
Kot je po srečanju odkrito povedal Jasmin Feratović, so večino časa govorili prav o Janezu Janši. Ne o reformah, ne o viziji, temveč o nasprotniku, ki še vedno služi kot glavni povezovalni element leve politične scene.
Janša kot edini vezni člen leve vlade – kaže na pomanjkanje vsebine in na vprašanje: kaj bo z levo stranjo, ko Janše ne bo?
Srečanje je tako znova pokazalo star vzorec slovenske politike: levica se ne povezuje na podlagi skupnega programa, temveč na podlagi skupnega strahu – je to resnično podlaga za nek uspeh, za vsebinsko, uspešno vlado? Vse skupaj postaja že patetično: kritika lastnega vladanja ostaja ob strani, medtem ko se kampanjska strategija že zdaj gradi na opozarjanju, kaj naj bi se zgodilo, če se oblast zamenja. Ta pristop je morda kratkoročno učinkovit, dolgoročno pa razkriva pomanjkanje vsebine in samozavesti.
Kratek in jasen opis kosila: pic.twitter.com/LsTf6y4Xff
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 13, 2026
Prebilič navaja: alternativa je še slabša
Zgovorna je tudi izjava Vladimirja Prebiliča, ki je sodelovanje z Golobom pred meseci zavrnil, a kljub temu ocenjuje, da bi bila desna vlada slabša alternativa trenutni levi. Napovedal je celo, da bo sam pripravljen sodelovati v prihodnji levosredinski vladi. To dodatno potrjuje, da se del političnega prostora ne odloča med dobrim in slabim upravljanjem države, temveč med “našimi” in “njihovimi”. Stara slovenska, leva zgodba. Čas za menjavo?
Brez pakta, brez vsebine
Voditelji strank so se sicer načelno dogovorili, da bodo v kampanji komunicirali dostojno, vendar jim niti simbolnega pakta o nenapadanju ni uspelo skleniti. To razkriva globlje nezaupanje in tekmovalnost znotraj istega političnega pola, ki jo trenutno prekriva le skupni imenovalec – Janez Janša.
V trenutku, ko bi se moral predsednik vlade soočiti z ugotovitvami KPK in vprašanjem politične odgovornosti, se zdi, da je zanj in za njegovo politično okolje pomembnejše nekaj drugega: ohranitev oblasti za vsako ceno.
Če je glavni odgovor na kršitve integritete in padanje zaupanja zgolj opozarjanje na političnega nasprotnika, potem so obeti za Roberta Goloba res slabi. Ne zato, ker obstaja močna alternativa, temveč zato, ker aktualna oblast očitno nima več jasnega odgovora, zakaj bi sploh morala ostati.
Demokracija pa dolgoročno ne more temeljiti zgolj na strahu pred enim imenom – najverjetneje zato, ker je prav to ime enačaj za uspeh in sposobnost, kot kaže spodnja fotografija;
notranjska.si