Intervju z Dr. Stanetom Grando

GRANDA: Počutim se zelo negotovo. Vse življenje sem bil prepričan, da odločam sam o sebi, tokrat je vse bolj ali manj v tujih, kot vidimo, povečini neodgovornih rokah. Mislim na one, ki epidemijo podcenjujejo ali celo zanikajo. Strah me je ljudi, ki zlorabljajo eno najhujših katastrof v slovenski zgodovini za svoje egoistične politične in ideološke cilje. To je zločin! Čudim se, da svojci pokojnih bolj na zarogovilijo. Mnogi od njih bi lahko bili še danes med nami. So res tako malo vredni, da se iz njihove smrti nekateri norčujejo? Nas je tako strah fizičnega nasilja demonstrantov in medijskega obračunavanja? Je Slovenija že popolnoma pod oblastjo Kadunca in RTVS?

Zboleli so že nekateri moji najbližji z vnukinjo na čelu. K sreči v blažji obliki. V vojni se lahko kam skriješ, v epidemijah pa niti pri zdravniku nisi varen. Oteženi so stiki z otrokoma, vnuki, s prijatelji, kolegi, študenti, ne morem v knjižnice, arhive. Nimamo pevskih vaj. Letos niti martinovali nismo. Sem star in nimam več dolgega življenja pred seboj.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na ukrepe, ki jih sprejemajo vlade posameznih držav, tudi slovenska, da bi ustavili epidemijo?

GRANDA: Kot lahko vidim, medicinska veda ne ve ne kod ne kam. Zato odgovorne vlade, in mednje štejem tudi našo, težko sledijo njenim, včasih neenotnim navodilom. To neodgovorni izrabljajo za politično obračunavanje. To ima v medijih, zlasti na RTVS, prednost pred tragedijo, stotinami mrtvih. Tudi to je javna RTVS! Kolikor lahko opazim, ima slovenska vlada pri tem neprimerno več težav. Tudi na tem področju se pozna, da še vedno ne znamo živeti v lastni državi, da ne cenimo življenja sodržavljanov! Na dan prihajajo posledice kulta samoupravljanja, kjer so predvsem nestrokovnjaki lahko čvekali o čemerkoli. Opozicija je vse skupaj spremenila najprej v ideološko vprašanje, kdor je sledil ukrepom, je bil fašist, sedaj pa za svoje neodgovorno početje krivi vlado, da je zamudila. Ne gre za neodgovorno politikanstvo, to je že na meji težkega zločina. Stotine mrtvih obtožujejo, krivca pa spet ne bo. Kot pri povojnih pobojih. Mislim, da bi morali povsem brezobzirno to vprašanje odpreti. Saj nismo v letu 1945 pa tudi (še) ne poraženi. Braniti se je pravica, predvsem pa dolžnost. Razmere so tako resne, da bi jim morali podrediti politikanstka čustva. »Rešilni avto je zapeljal na dirkalno stezo, prehitevanje bi moralo biti najstrože kaznovano.«

DEMOKRACIJA: V preteklosti ste velikokrat poudarili, da bi morale biti slovenske desnosredinske stranke bolj socialno naravnane. No, pod tretjo Janševo vlado se to nedvomno uresničuje, saj je vlada sprejela že šesti protikoronski sveženj pomoči gospodarstvu in prebivalstvu, v pomoč torej vsem družbenim slojem.

GRANDA: Kot krščanski socialec sem za določena vprašanja zelo občutljiv. V središču vrednot je človek, ne kapital. To mnoge moti. Poglejte, kaj zahtevajo in kako se predstavljajo organizatorji zabav. Ljudje umirajo, njim pa so prva skrb šotori in zvočna oprema. Pa nekateri športniki. Najbolj tragična je vloga ravnateljev ljudskih šol. V njej vidim posledico dejstva, da med njimi prevladujejo učitelji telovadbe. Samostojna Slovenija je šolsko vprašanje tako v kadrovskem kot vsebinskem pogledu, poglejte učne načrte, preveč podcenila. Nimam bistvenih pripomb k reševanju socialnih problemov. Opazujem pa, kako jim kapital nasprotuje. Prav pa bi bilo, da bi ljudem stokrat javno povedali, kdo je kriv za stanje v domovih za ostarele. Ve se, katera stranka je imela v dosedanji samoslovenski preteklosti naj dlje ta resor. Naj objavijo, kdo je prejel na desetine milijonov za svetovanje, gradilo pa se ni nič. Tudi to je svojevrsten genocid nad najstarejšim delom slovenske populacije. So po vsem, kar so pretrpeli, to zaslužili? Z resnico na dan. Ne se je bati!

DEMOKRACIJA: Kako sicer ocenjujete delo vlade?

GRANDA: Nimam občutka, da vlada v resnici vlada, saj vseskozi rešuje državljane pred množično smrtjo. Potrebovali bi odločne ukrepe proti krivcem za naše stanje, ki je daleč od pričakovanj pred 30 leti. Lepo je, da opoziciji ne vrača na njej lastni način, ne vem pa, ali je to politično modro. Včasih imam občutek, da se šele sedaj lomi tisto, kar bi moralo oditi na smetišče zgodovine leta 1991. Če hočejo imeti vojno, naj jo imajo! Nihče ne sme za svojo oblastiželjnost zlorabljati nemoči bolnih in ostarelih! Če to ni nekaj najbolj zavrženega, potem ne vem, kaj sploh je!

DEMOKRACIJA: No, kljub velikemu trudu te vlade vse od njene prisege marca letos smo že mesece priča silovitim napadom nanjo. Začeli so se s politično režiranimi Tarčami na TV Slovenija. Vi ste bili pred desetletjem predsednik programskega sveta RTVS. Kako gledate na to neverjeno pristransko uredniško politiko nacionalne televizije?

GRANDA: Tisto funkcijo sem sprejel, ker  niti v sanjah nisem pričakoval izvolitve. Nisem strokovnjak za TV, opazil pa sem, da je na njej veliko izjemnih ljudi. To še zelo velja tudi za tehnično osebje, ki je imelo strahotno nizke plače. Oblast  ima skupina, ki po metodah stare Udbe in Kosa obvladuje situacijo. Ne izbira sredstev. Edina rešitev je v razpustitvi in takojšnji vnovični vzpostavitvi nove TV. Ni problem v ideologiji, ampak v totalitarnem pristopu. Nestrpnost, laži, demagogija, pačenje dejstev, človeška izprijenost brez primere v naši zgodovini. Lažejo v obraz. Poglejte samo, kako z navajanjem absolutnih številk pačijo globino slovenske katastrofe. Razburjajo se nad 100 mrtvimi v Avstriji. Če bi bilo Slovencev toliko kot Avstrijcev, bi jih moralo tam umreti 200. Podobno kot z RTVS bi morali storiti še z nekaterimi institucijami v Sloveniji. Niso samo pristranski, ampak poglabljajo nestrpnost med Slovenci. Niti malo ne spoštujejo dejstva, da jih moramo finančno obvezno podpirati. Dejansko so z ignoranco vrednot in pogledov velikega dela državljanov izvedli neke vrste privatizacijo. Dolžnost obzirnosti in poštenja razumejo kot svojo milost! Dnevno kršijo ustavo, da o državljanski morali niti ne govorimo. Dnevno presenečajo. Ko misliš, da so dosegli profesionalno dno, padejo še niže.

DEMOKRACIJA: Programski svet RTVS je nedavno za las zavrnil pobudo skupine svetnikov za predčasno razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca. Kako si razlagate to, da se tako močno oklepa direktorskega položaja, čeprav ga večina programskih svetnikov niti približno ne podpira …

GRANDA: Res ne verjamete v strice iz ozadja? Hujša kot on je pravzaprav ženska klika, ki dejansko vodi RTVS. Glede programskih svetnikov pa samo kratka reminiscenca. Imel sem večino, o kateri mnogi lahko samo sanjajo. Koliko noči sem porabil za prepričevanje nekaterih, da niso zrušili direktorja, ki je hotel poslovati strogo po zakonodaji. Ne zaradi nasprotnikov, zaradi »svojih« ne bi nikoli več sprejel take funkcije. Kolikokrat me je bilo sram zaradi njih!

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na sodno farso, povezano z nadzornim svetom RTV? Podobno je v primeru direktorja NPU … Očitno hoče t. i. globoka država s pomočjo sodstva ustaviti povsem legitimna vladna imenovanja!

GRANDA: Po osvojitvi so se mnogi norčevali iz besede udbomafija. Ko so ugotovili, kakšno škodo je naredila in jo še vedno dela, je bilo prepozno. Tudi krivosodje je globoko utemeljena beseda. Kako se more tožilstvo razglasiti za sodno vejo oblasti, če se ve, kdaj in zakaj je nastalo. Se spominjate levega fašizma? Malo smo se muzali! Sedaj mi gre na jok! Poleg šolstva je  sodstvo največji in najbolj nedotaknjen relikt nekdanjega totalitarnega sistema. Preveč energije je bilo vložene v spremljanje gospodarskih oblik tranzicije. Prezrto je bilo dejstvo, da je za menjavo totalitarizma odločilnejša ideologija, ne ekonomska baza prejšnjega režima. Pa imamo iz »finfarja« drobiž. Zamujeno je težko popravljati, tiščati glavo v pesek pa neodgovornost. Ključno je detektirati temeljne probleme. Nikoli ni prepozno!

Če natančneje pogledate, vladi prepovedujejo vladanje. Ne sme spreminjati prejšnjih ekip, ne sme govoriti, kar misli. Še za vsebino pisem naj bi prosili opozicijo. Zakaj sploh kdo prevzame vlado?

DEMOKRACIJA: Pri tem smo že praktično vse od imenovanja te vlade priče protivladnim protestom. Kako gledate na te proteste?

GRANDA: Včasih se mi zdijo, vključno z različnimi skupinami, kot je »75 akademikov« in vse, kar je iz tega nastalo, svojevrstna parada starih udbovcev. Smejal bi se jim, če ne bi videl poleg otrok. Zlorabljena so njihova pravičniška čustva. Kako morejo vpiti na nekatere stranke sedanje koalicije, da so jih izdali, če jih sploh volili niso? Tudi zaradi mladosti! Pa smo spet pri šoli, ki jo po prepričanju dobro obveščenih še vedno vodi dr. Slavko Gaber. Na predvečer 30-letnice slovenske države lahko vidimo, kaj je v resnici pomenila skoraj stoodstotna podpora osamosvojitvi. Ali kdo spremlja vlogo beograjske čaršije v tem dogajanju? Nedavna fotografija nekega protestnika z masko v obliki jugoslovanske zastave je nadvse zgovorna. Ni se jih treba bati, treba pa je reči bobu bob. Zaradi mladih, med katerimi je veliko pravih patriotov. Niso sami krivi, če so naivni!

DEMOKRACIJA: Opozicija menda namerava s pomočjo konstruktivne nezaupnice zrušiti vlado. T. i. koalicija ustavnega loka (KUL), ki niti približno ni to, za kar se je samoklicala, naj bi za novega t. i. tehničnega mandatarja predlagala Jožeta P. Damijana. No, omenjajo se tudi nekatera druga imena … Kako gledate na to domnevno alternativo?

GRANDA: Gospod Šarec se je v vseh pogledih precenjeval in se zaplaniral. Težko je priznati ne napake, neumnosti. Izdal je svoje botre iz ozadja. Trudi se povrniti njihovo zaupanje, vendar ne vidi, da so ga že zdavnaj odpisali. Priča smo ideološkim, ne državniškim pristopom. O človeku, ki se očetovega priimka sramuje in nima v življenju, razen obračanja po vetru, kaj pokazati, se mi zdi nedostojno govoriti. Sprašujmo se, kaj je zadaj! Interesi države in državljanov gotovo ne! »Kako težka slepota je človeka,« pravi znani pesnik. Zoper tako stanje duha ni zdravila. Počakati moramo, da se sama v sebi zlomi. Potrebnega je veliko potrpljenja in državniške modrosti. Povedano preprosto: Žabe je treba kuhati!

Ne bodimo naivni! Za vsem je samo ena politična opcija! Tista, ki je leta 1990 izgubila oblast. Drugo so variacije na isto temo. Ali ni »Plavi« čudežno tiho? Kljub vsemu sem prepričan, da ne bo zadnji, ki se bo smejal.

DEMOKRACIJA: Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v torek poslal pismo voditeljem Evropske unije. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in evropskim parlamentom o pogojevanju dodelitve sredstev s spoštovanjem t. i. vladavine prava. V pismu je med drugim zapisal, da je treba po celotni EU spoštovati vladavino prava, a dodal, da “diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati vladavina prava”. Kako to komentirate?

GRANDA: Ljudje, ki so obsedeni z ideologijo, mešajo demokracijo z aklamacijo. Zastopanje različnih mnenj, zlasti njim nevšečnega, je zanje fašizem. Njihov argument je samo diskvalifikacija človeka. Edini protiargument je ideološko nasilje in vreščanje. Gre za posledice totalitarne dediščine, ko je ideologija razlagala pravo in utemeljevala njegove odločitve. Ni čudno, da tožijo, da zgubljajo identiteto.

GRANDA: Vsak dan Janševe vlade je zanje pekel. Karkoli naredi, planejo po njem. S prihodom Fajonove se je nivo opozicije neverjetno znižal. K sreči jih Janša pozna do obisti in se ne pusti zmesti, še manj prestrašiti. Včasih dobim občutek, da jih načrtno provocira, saj so kot stekli psi, ki grizejo vse, kar jim je v napoto. Ne morejo se več samonadzirati! Gospod Han, ki je med manj izobraženimi poslanci, je akademik za mladinca, ki se kiti z magisterijem. Kakšna mentalna beda! Žalosti me nebogljenost nekaterih koalicijskih partnerjev! Nikoli ne bodo dorasli! V kratkem bo 80. obletnica smrti dr. Antona Korošca. Kakšen politični talent in kako porazni dediči. Vsa čast izjemnim posameznikom. Gospod Janša je že tako dolgo v mednarodni politiki, da se mu ni treba bati oslove sence. Ugleda si ne pridobiš s smejčkanjem, ampak s samozavestnim in trdnim mnenjem. Mednarodna politika in mednarodne razmere niso enake prerivanjem v CK in hinavsko prilizovanje generalnemu sekretarju, ki ga pustijo na cedilu ob prvi priložnosti. Pogosto se spominjam, kako se je prvi predsednik Slovenije silil v mednarodno politiko. S kakšnim pompom je sprejel Jörga Haiderja? Si lahko mislite, kako trpi ob Janši? Kaj bi dal, da bi bil na njegovem mestu? Janša je praktično edini, ki je še ostal iz osamosvojitvene ekipe. Pomeni jim sol na njihove nezaceljene rane. To povzroča besnilo. Žal ne gre mimo nas.

DEMOKRACIJA: No, naj skočiva še malo v zgodovino. Kako komentirate to, da je knjiga dr. Jožeta Možine Slovenski razkol kljub epidemiji novega koronavirusa že štirikrat pošla in je sedaj na voljo peti ponatis?

GRANDA: Ljudje so žejni resnice. Še zlasti, če je na razumljiv način povedana in ne skriva nasprotnih dejstev. Kljub vsemu se moramo zamisliti, zakaj v ozadju ni kakšne velike založbe. Demokratična Slovenija nima potrebne civilnodružbene in kulturne infrastrukture.  Kako se pozna, da nimamo več Nove revije. Tako kot nobeno človeško delo ni bila idealna. Pustili so jo pasti, preden so ji ustvarili nadomestilo. Ne gre za kratkovidnost, ampak katastrofalno napako. Samostojna Slovenija je nastala na ogromnem moralnem in kulturnem kapitalu. Tega stranke ne morejo ustvariti, ker je to v temeljnem nasprotju z njihovim poslanstvom. Sedaj nekdanji komunisti nadzirajo praktično vse. Vključno SAZU. In to temeljito in predvsem skrajno brezobzirno.

DEMOKRACIJA: Kako pa na drugi strani ocenjujete knjigo dr. Jožeta Pirjevca, ki nosi naslov Partizani? Do nje je zelo kritičen dr. Jože Dežman.

GRANDA: Pavel se je spremenil v Savla, Savel pa v Pavla. Toliko kot ve o partizanih dr. Jože Dežman, verjetno ne ve nihče iz sedanje generacije. Spominjam se, kako je znameniti partizanski zgodovinar, ki je dolgo vodil radijsko oddajo Še pomnite, tovariši, dobesedno izgubil glas, ko ga je zagledal na nasprotni strani. Pozna jih do obisti, tako v slabem kot dobrem. Gospod akademik je z izjavami o Ehrlichu dokončno izgubil verodostojnost. Ko sva se pred desetletji spoznala, je bil veliko hujši antikomunist kot jaz! No, pravi slovenski tržaški levičarji ga še danes ne marajo. Njegova zgodba je ozadje za dramo o slovenski politični tranziciji. Ko bi imeli še kakšnega Dominika Smoleta! To je najhuje, kar se lahko zgodi znanstveniku. Ne privoščim mu izgube samonadzora.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je decembra 2016 v prostorih na Cankarjevi cesti 11 v središču Ljubljane odprlo Muzej slovenske osamosvojitve. Vlada je pred dnevi na predlog ministra za kulturo Vaska Simonitija napovedala ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve, za njegov zagon naj bi bil že zagotovljen denar v proračunu za prihodnji dve leti. Kako gledate na to idejo, na ta projekt?

GRANDA: Naše združenje je s skromnimi sredstvi skušalo popraviti napake države. Številni tujci se ustavljajo pred tablo, ki opozarja na njegovo domovanje. Žal so glavna hišna vrata stalno zaprta in mnogi ne poskušajo vstopiti.

Pobuda ni nova. Svoje čase se je za tak muzej zelo zavzemal dr. Tomaž Teropšič. Veliko je na tem področju naredil Vojaški muzej Slovenske vojske. Ta čas je vodilni Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je tudi zaradi tega najbolj obiskan slovenski muzej. Podrobnosti o vladnih načrtih ne poznam.

O potrebi Muzeja slovenske osamosvojitve ne gre dvomiti. To, da ga ni, se lahko zgodi samo Slovencem. Je posledica našega tragičnega samoponiževanja, ki ga nasprotniki največjega dosežka Slovencev v zgodovini zelo izkoriščajo. Prek Zveze veteranov vojne za Slovenijo je bilo v pačenje slovenske osamosvojitve vloženih obilo materialnih in finančnih sredstev, predvsem pa politične energije. Situacija je skrajno resna in zaskrbljiva. Terja krepko organizacijo in najvišjo mogočo strokovnost. Problem niso toliko finančna sredstva kot krepka in odločna volja.

Prvotno objavljeno tukaj.