V Sloveniji se število telefonskih prevar iz tujine še naprej povečuje. Prevaranti iz klicnih centrov v Aziji, Vzhodni Evropi ali Afriki vas vsak dan bombardirajo s klici, ki so pogosto videti povsem domači. Po podatkih SI-CERT in Policije Slovenije so takšne goljufije del širšega porasta kibernetskih prevar – v letu 2025 je SI-CERT obravnaval več tisoč incidentov, trend pa se nadaljuje tudi v 2026.

Najbolj zahrbtna tehnika je spoofing (ponarejanje prikaza številke). Prevaranti prek internetne telefonije (VoIP) spremenijo Caller ID, tako da se na vašem telefonu izpiše:

  • slovenska številka banke, policije ali carine,
  • številka bližnje osebe,
  • ali pa povsem običajna mobilna številka.

V resnici klic prihaja iz tujine. Operaterji težko blokirajo vse take klice, saj gre za tehnično manipulacijo, ki izkorišča vrzeli v mednarodnih telekomunikacijskih omrežjih.

Poleg spoofinga prevaranti vse pogosteje kličejo tudi z odkritimi tujimi predponami, kot so:

  • +44 (Velika Britanija) – zelo pogosta pri lažni tehnični podpori,
  • +34 (Španija),
  • +40 (Romunija),
  • +46 (Švedska) in druge.

Najpogostejše vrste telefonskih prevar iz tujine

  1. Wangiri prevara (»en zvon in prekini«) Telefon zazvoni enkrat ali dvakrat in takoj utihne. Če pokličete nazaj, vas preusmerijo na drago premijsko številko v tujini. Stroški lahko hitro narastejo na desetine evrov. Nasvet: nikoli ne vračajte klicev na neznane tuje številke.
  2. Lažni klici tehnične podpore Klicatelj se predstavi kot podpornik Microsofta, Apple ali drugega podjetja. Trdi, da je vaš računalnik ali telefon okužen z virusom in vas prosi za oddaljeni dostop (TeamViewer, AnyDesk). Ko dobi dostop, prevzame nadzor nad vašo napravo in bančnim računom. Ti klici najpogosteje prihajajo iz +44.
  3. Goljufivi klici v imenu policije ali banke (»shock calls«) Prevarant se izdaja za policista in vas opozarja na sumljivo transakcijo, paket z drogami na vaše ime ali drugo nujno zadevo. Ustvari paniko in zahteva, da pritisnete številko na tipkovnici, posredujete podatke o kartici ali namestite aplikacijo. Pogosto se uporabi spoofing slovenske številke.
  4. Kripto in investicijske prevare Klic iz tujine z obljubo, da ste »pozabili« več tisoč evrov v kriptovalutah na neki borzi. Ponujajo pomoč pri izplačilu, a za to potrebujejo dostop do vaše naprave. Te prevare so v zadnjih letih povzročile škodo v milijonih evrov.

Zakaj so te prevare tako uspešne?

  • Zaupamo številki na zaslonu telefona bolj kot vsebini pogovora.
  • Prevaranti ustvarjajo občutek nujnosti in strahu (»takoj ukrepajte, sicer izgubite denar!«).
  • Uporabljajo umetno inteligenco za bolj naravne glasove in personalizirane pogovore.
  • Klici prihajajo iz tujine, kjer je sledenje storilcem zelo težko.

Kako prepoznati prevaro iz tujine?

  • Klic prihaja z neznane tuje številke ali pa se izpiše sumljiva domača številka.
  • Sogovornik govori v polomljeni slovenščini z močnim naglasom ali ustvarja paniko.
  • Zahteva namestitev programske opreme, posredovanje gesel, podatkov o kartici ali oddaljeni dostop.
  • Prava banka, policija ali tehnična podpora vas nikoli ne bo klicala in zahtevala takšnih podatkov po telefonu.

Zlato pravilo: Če klic zveni preveč nujno ali preveč dobro, da bi bilo res – skoraj zagotovo gre za prevaro.

Kako se učinkovito zaščititi?

  • Ne oglašajte se na neznane številke, še posebej tuje. Če se oglasite, takoj prekinite klic.
  • Ne vračajte klicev na neznane tuje številke.
  • Nikoli ne nameščajte programov za oddaljeni dostop na zahtevo klicatelja.
  • Ne posredujte osebnih ali bančnih podatkov po telefonu.
  • Uporabljajte aplikacije za blokiranje klicev (npr. Truecaller) in omogočite filtre za neznane klice pri operaterju.
  • Vklopite opozorila za mednarodne klice.
  • Če sumite na prevaro, pokličite banko ali policijo sami – z uradne številke, ki jo poiščete na njihovi spletni strani.

Kaj storiti, če ste že postali žrtev?

  1. Takoj blokirajte kartice in spremenite vsa gesla.
  2. Obvestite svojo banko in zahtevajte morebitno povračilo sredstev.
  3. Prijavite primer na policiji (113 ali najbližjo postajo) in pošljite dokaze na SI-CERT (cert@cert.si).
  4. Spremljajte bančni račun in prijavite vse sumljive transakcije.

Telefonske prevare iz tujine so del globalne organizirane kriminalitete, ki izkorišča tehnološke vrzeli in človeško ranljivost. Najboljša obramba ostaja preudarnost in zdrava mera skepticizma – ne zaupajte slepo številki na zaslonu. Če ste nedavno prejeli sumljiv klic in želite preveriti, ali gre za znano shemo, opišite situacijo v komentarjih ali pošljite sporočilo. Skupaj lahko pomagamo drug drugemu ostati varni.

Vir: Opozorila Policije Slovenije, SI-CERT, AKOS in poročila medijev (2025–2026). 

Uredništvo Notranjska