V državnem zboru je bil včeraj potrjen pomemben zakon, ki bi lahko precej spremenil obremenitev najbolje plačanih zaposlenih v Sloveniji. Poslanci so s 47 glasovi za in 35 proti sprejeli interventni zakon, ki med drugim uvaja tako imenovano »razvojno kapico« na socialne prispevke. Levica pa že grozi z referendumom.
Po domače: ko posameznik doseže 7.500 evrov bruto plače (približno 3.900 evrov neto), nad tem zneskom ne plačuje več dodatnih socialnih prispevkov. Razlog? Prispevki nad določeno mejo tako ali tako ne prinesejo višje pokojnine, saj je ta navzgor omejena.
Kot navaja vplivnik Macarol, gre za sistem, ki ga pozna praktično vsa Evropa. “V Avstriji imajo kapico pri približno 6.930 evrih bruto, v Italiji pri več kot 10 tisoč evrih, na Hrvaškem skoraj pri 12 tisoč evrih. Slovenija pa je bila do zdaj ena redkih držav v regiji, kjer so prispevki rasli v nedogled, pravice iz sistema pa ne.”
Po ocenah ukrep zadeva okoli 13.750 ljudi — nekaj več kot odstotek vseh zaposlenih. A politični odziv je bil silovit. Takoj po sprejetju zakona so Svoboda, SD ter Levica skupaj z Vesno napovedale zakonodajni referendum, sindikati pa že zbirajo podpise proti ukrepu. Sprašujemo se o tem proti čemu bodo razpisali referendum – proti višjim plačam?
Nasprotniki zakon označujejo kot »zakon za bogate« in »menedžerski pokrov«, podporniki pa opozarjajo, da gre zgolj za približevanje standardom, ki jih imajo razvite evropske države že desetletja.
V javnosti se je znova odprla stara slovenska razprava o odnosu do uspeha in visokih plač. Kritiki referendumskih pobud opozarjajo, da država že leta izgublja vrhunske kadre — zdravnike, inženirje, IT strokovnjake in vodilne managerje — ki odhajajo v Avstrijo ali drugam v tujino, kjer so davčne obremenitve bolj predvidljive in manj kaznovalne. In mi bi s tako politiko nadaljevali, kljub temu, da vemo, da ne prinaša uspeha na dolgi rok.
»Uspešen človek je pri nas še vedno pogosto sumljiv človek,« opozarjajo podporniki kapice. »Visoka plača pomeni, da te je treba dodatno obremeniti, ne pa nagraditi.« Kakša izhodišla so to in zakaj bi morali živeti vsi v navidezno ali pa realno revni družbi?
Vprašanje, ki zdaj deli Slovenijo, je preprosto: ali država z visokimi prispevki ščiti socialno državo ali pa odganja najbolj produktiven kader, ki ga gospodarstvo najbolj potrebuje? Bitka za razvojno kapico se tako očitno šele začenja.
P.N.