V oddaji 24UR ZVEČER je pred dvema dnevoma prišlo do ostrega besednega spopada med Janezom Ciglerjem Kraljem in sindikalistom Branimirjem Štrukljem. Tema pogovora je bil interventni zakon, okoli katerega so se sindikati in nova koalicija znašli na nasprotnih bregovih. Sindikati trdijo, da gre za zakon, ki ruši temelje socialne države, Cigler Kralj pa jim je očital, da zavajajo javnost in se borijo proti ukrepom, ki naj bi ljudem prinesli višje plače in pokojnine.

Razprava se je hitro zaostrila, ko je Cigler Kralj Štruklja neposredno vprašal, kako lahko sindikalni voditelj nastopa kot borec za najšibkejše, če sam prejema zelo visoke prihodke iz več naslovov. Po poročanju portala NaDlani ga je pozval, naj svojim članom pove, koliko dejansko zasluži – ob tem pa omenil plačo cca 9.000 evrov bruto, sejnine, državni svet in funkcijo v nadzornem svetu Modre zavarovalnice.

Posnetek si lahko ogledate tukaj:

Štrukelj je očitke zavrnil in poudaril, da ga ne plačuje država, temveč članstvo sindikata. Njegovo ključno sporočilo je bilo: “Mene ne plačuje država.” S tem je želel pojasniti, da njegova plača ne prihaja neposredno iz proračuna, ampak iz sindikalnih članarin. Toda Cigler Kralj pri tem ni popustil in je odprl vprašanje, ali lahko nekdo z več tisoč evri mesečnih bruto prejemkov prepričljivo govori v imenu delavcev z najnižjimi plačami.

V ozadju spora je tudi podatek, da je Štrukelj član nadzornega sveta Modre zavarovalnice, kjer je naveden kot predstavnik zavarovancev. Modra zavarovalnica v dokumentu o prejemkih navaja, da je Branimir Štrukelj iz tega naslova prejel 14.825 evrov. Poleg tega je Štrukelj tudi državni svetnik, izvoljen kot predstavnik delojemalcev.

Po soočenju se je razprava preselila še na družbena omrežja. Nekdanji minister Matej Lahovnik je zapisal, da naj bi Štrukelj ob plači, dodatkih, prejemkih iz Modre zavarovalnice ter sejninah in pavšalih državnega sveta skupaj dosegal približno 9.700 evrov bruto mesečno. Tega podatka uradni povzetek 24UR ne navaja kot preverjeno številko, zato ga je treba razumeti kot izračun oziroma politično oceno, ki je dodatno podžgala razpravo.

Cigler Kralj je sindikatom sicer očital tudi, da so “nerazumni” in da so po njegovem mnenju “edini na svetu”, ki se borijo proti višjim plačam, višjim pokojninam in odpravi čakalnih vrst. Štrukelj je na drugi strani vztrajal, da zakon ne prinaša splošno višjih neto plač, temveč koristi predvsem tistim z več kot 7.500 evri bruto plače.

Soočenje je tako odprlo širše vprašanje: kdo danes v Sloveniji sploh še lahko prepričljivo govori v imenu “malih ljudi”? Sindikalist, ki prejema več tisoč evrov bruto mesečno, ali politik, ki mu očita, da je izgubil stik z običajnimi delavci? Eno je gotovo – izjava Cigler Kralja je zadela občutljivo točko. Kajti ko nekdo nastopa kot glas ubogih delavcev, javnost ne posluša samo njegovih besed, ampak gleda tudi njegov položaj, funkcije in številke na računu.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA