V političnem zakulisju se pred zamenjavo oblasti vse glasneje govori, da odhajajoči premier Robert Golob morda ne bo opravil javne primopredaje poslov z Janezom Janšo. Uradne potrditve za zdaj ni, so se pa namigi o tem že razširili po družbenih omrežjih in nekaterih portalih. Moja Dolenjska je danes povzela zapis Karla Erjavca, ki je namignil, da Golob “baje ne bo opravil primopredaje poslov z Janšo”.

Vprašanje primopredaje ni zgolj protokolarna formalnost. Gre za simbol politične kulture, spoštovanja institucij in mirnega prenosa oblasti.

Po izvolitvi Janeza Janše za novega predsednika vlade se Slovenija nahaja v prehodnem obdobju, ko Golobova vlada opravlja tekoče posle, nova ministrska ekipa pa še ni v celoti prevzela funkcij. N1 ob tem pojasnjuje, da nova vlada funkcijo nastopi šele, ko v državnem zboru priseže več kot dve tretjini ministrov
.

A očitno je politično ozračje precej drugačno kot leta 2022, ko sta Janša in Golob po menjavi oblasti opravila primopredajo poslov – seveda je slednjo profesionalno opravil Janša in z njo pokazal neko politično normalnost. Tokrat so odnosi med obema političnima poloma izjemno napeti, Golob pa se bo moral od oblasti posloviti v trenutku, ko se za njegovo vlado vleče dolg seznam očitkov.

Kritiki se zato sprašujejo: kaj bi Golob sploh predal? Luknjo v javnih financah, nedokončano popoplavno obnovo, projekt superračunalnika, ki bo po vladnih napovedih polno zaživel šele v prihodnjih letih, in politično breme afere Litijska?

Fiskalni svet je marca opozoril, da naj bi primanjkljaj državnega proračuna v letu 2026 znašal 2,1 milijarde evrov, ob tem pa so odhodki v prvih dveh mesecih rasli hitreje od prihodkov. Pri popoplavni obnovi še vedno odmevajo obljube o hitri gradnji nadomestitvenih domov; 24ur je že lani poročal, da je bila po skoraj letu dni postavljena le ena hiša, pa še ta s pomočjo donatorjev.

Tudi zgodba o novem superračunalniku je za kritike priročna tarča. Vlada je projekt Slovenske tovarne umetne inteligence predstavljala kot velik razvojni korak, a vladne objave same navajajo, da bo novi superračunalnik nadomestil obstoječi sistem do leta 2027. Afera Litijska pa ostaja eden najbolj odmevnih madežev mandata: Specializirano državno tožilstvo je v zadevi vložilo zahtevo za sodno preiskavo, primer pa se nanaša na sporni nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani.

Če Golob primopredaje res ne bi opravil, bi to pomenilo nenavadno in politično zelo zgovorno gesto. Ne zato, ker bi se brez rokovanja ustavila država, temveč zato, ker bi takšno dejanje pokazalo, da se poraz težko sprejema in da je razkol med političnimi tabori postal pomembnejši od institucionalne normalnosti.

Primopredaja poslov je v demokraciji več kot le fotografija pred kamerami. Je priznanje, da oblast ni last posameznika, ampak začasno zaupanje volivcev. Prav zato bo javnost pozorno spremljala, ali bo odhajajoči predsednik vlade naredil to, kar se od njega pričakuje: dostojno predal posle in odgovornost prepustil nasledniku.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA