V Albaniji že več dni potekajo množični protesti proti ambicioznemu projektu luksuznega turističnega kompleksa na obali Jadranskega morja. Projekt je tesno povezan z Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in njegovo naložbeno družbo Affinity Partners. Vrednost naložbe naj bi dosegla več milijard evrov, a sproža ostre kritike zaradi uničevanja zaščitenih naravnih območij.
Kaj načrtuje projekt?
Projekt obsega dva glavna dela:
- Otok Sazan (nekdanja vojaška baza iz komunistične dobe) – načrtovana je gradnja luksuznega letovišča z hoteli, vilami in marino. Vrednost tega dela naj bi znašala okoli 1,4 milijarde evrov.
- Območje Zvërnec in laguna Narta (del zaščitenega mokrišča Vjosa-Narta) – tu naj bi zgradili ogromen kompleks s tisočimi hotelskimi sobami na površini več kvadratnih kilometrov. Skupna vrednost naložb naj bi presegla 4–5 milijard dolarjev.
Območje je znano po bogati biodiverziteti: gnezditvenih mestih morskih želv, tjulnih, flamingih in drugih redkih vrstah. Okoljski aktivisti opozarjajo, da gre za eno zadnjih razmeroma nedotaknjenih obalnih območij v Sredozemlju.
Kushner in njegova žena Ivanka Trump sta območje obiskala že prej, Ivanka pa je Sazan opisala kot »zasebni otok, ki sta ga odkrila«. Gradbena dela so se začela spomladi 2026 z ograjo z bodečo žico in težko mehanizacijo.
Protesti so se začeli konec maja in hitro prerasli v vsakodnevne shode v Tirani pred pisarno predsednika vlade Edija Rame. Demonstranti nosijo napihljive flaminge kot simbol ogrožene narave in vzklikajo »Albanija ni naprodaj«.
- Zahteve: takojšnja ustavitev projekta, preiskava postopkov odobritve in zaščita naravnega okolja.
- Vlada je odgovorila z vodnimi topovi in aretacijami, pojavili pa so se tudi posnetki zasebnih varnostnikov, ki so vlekli protestnike.
- Protikorupcijsko tožilstvo je začelo preiskavo o tem, kako je bilo zemljišče pridobljeno in spremenjen status zaščitenega območja.
Predsednik vlade Edi Rama zagovarja projekt in trdi, da bo prinesel na tisoče delovnih mest, spodbudil turizem in pomagal Albaniji pri približevanju Evropski uniji. Po njegovih besedah projekt ne bo uničil zaščitenih delov in je bil odobren po vseh zakonitih postopkih. Vlada je projektu podelila status »strateškega investitorja«, kar je omogočilo hitrejše odobritve.
Projekt je del Kushnerjevih prizadevanj za razvoj luksuznih letovišč na Balkanu prek zasebnega kapitala. Podobni načrti v Srbiji so propadli zaradi lokalnega odpora. Kritiki opozarjajo na morebitne konflikte interesov, saj gre za zet trenutnega ameriškega predsednika.
V Albaniji, eni najrevnejših držav v Evropi, je vprašanje ravnotežja med gospodarskim razvojem in ohranjanjem narave postalo zelo vroče. Protesti se nadaljujejo, pričakuje pa se še večja mobilizacija v južnem delu države.
Kaj sledi? Odločitev albanskih institucij, izid preiskave in pritisk javnosti ter mednarodne skupnosti (vključno z EU) bodo odločili usodo tega spornega projekta.
Uredništvo Notranjska