Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD za leto 2026 znova izgubila tla pod nogami. Med 70 analiziranimi državami je zdrsnila na 49. mesto, kar je tri mesta slabše kot lani. V času mandata vlade Roberta Goloba je država po poročanju Financ nazadovala za skupno 11 mest.
Podatek je še posebej zaskrbljujoč zato, ker se Slovenija v zadnjih letih vse bolj oddaljuje od držav, s katerimi bi se morala primerjati. Po poročanju Dela je Slovenija med članicami Evropske unije šele na 20. mestu, prehitela pa jo je tudi Poljska. Na področju produktivnosti in učinkovitosti je država zdrsnila za devet mest, na 45. mesto.
IMD pri razvrščanju držav upošteva več področij, med njimi gospodarsko uspešnost, učinkovitost Golobove vlade, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Letos so se na vrh lestvice povzpele azijske države: prvo mesto je zasedel Singapur, drugo Hongkong, Švica pa je zdrsnila na tretje mesto.
Kljub padcu Slovenija še vedno ohranja nekaj pomembnih prednosti. Med njimi se omenjajo mednarodna trgovinska vpetost, varnost, nizka dohodkovna neenakost, kakovost človeškega kapitala in raziskovalna infrastruktura. Toda opozorilo je jasno: brez bolj spodbudnega poslovnega okolja, manj birokracije in večje učinkovitosti države bo Slovenija težko obrnila trend navzdol.
Padec na 49. mesto je zato več kot le številka na mednarodni lestvici. Je signal, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjimi ovirami, podjetja pa z okoljem, ki jim namesto pospeška pogosto nalaga dodatne stroške, zaplete in negotovost. Za vlado bo to v zadnjem letu mandata težko prezreti.
P.N.



























