Medtem ko vlada napoveduje varčevanje in racionalizacijo javnega sektorja, se nad Ministrstvom za kulturo zgrinjajo očitki o rekordnem zaposlovanju. 

Po navedbah opozicije in več medijskih objav naj bi ministrica za kulturo Asta Vrečko od začetka mandata občutno povečala število zaposlenih na ministrstvu. V javnosti krožijo ocene, da je bilo zaposlenih že več kot 70 novih ljudi, nekateri kritiki pa govorijo celo o več kot 100 novih zaposlitvah. Uradne potrditve številke ministrstvo še ni objavilo.

Kaj kažejo števike in koliko ljudi je potrebnih za področje kulture?

Po javno dostopnih podatkih je imelo Ministrstvo za kulturo v začetku Golobovega mandata približno 150 zaposlenih, danes naj bi jih bilo okoli 260. Eden od objavljenih pregledov navaja 264 zaposlenih, med njimi veliko število višjih uradniških delovnih mest, kot so podsekretarji, sekretarji in svetovalci Kako dobro in strokovno bodo vsi te novo zaposleni opravljali naloge pod novo vlado?

Nasprotniki takšne kadrovske politike opozarjajo, da se ob vedno večjem številu uradnikov zastavlja vprašanje učinkovitosti državne uprave.

Ministrstvo: Vse zaposlitve so zakonite

Na Ministrstvu za kulturo očitke zavračajo. Že večkrat so pojasnili, da so bile zaposlitve izvedene v okviru dovoljenega kadrovskega načrta, ki ga potrdi vlada, del novih zaposlitev pa je povezan tudi z izvajanjem projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter novih nalog ministrstva. Po njihovem mnenju ne gre za nenadzorovano širjenje administracije, ampak za prilagoditev nalogam, ki jih je ministrstvo prevzelo v zadnjih letih.

Opozicija: “Davkoplačevalci imajo pravico vedeti”

Kljub temu opozicija vztraja, da bi morala vlada natančno pojasniti:

  • koliko novih ljudi je bilo zaposlenih od začetka mandata,
  • na katerih delovnih mestih,
  • koliko od teh zaposlitev je za nedoločen čas,
  • kakšen bo dolgoročni strošek za državni proračun.

Zaradi teh vprašanj je bilo delovanje Ministrstva za kulturo že predmet razprav v državnem zboru, kjer je opozicija vladi očitala negospodarno ravnanje, koalicija pa je vse očitke zavrnila kot politično motivirane.

Bo ministrstvo postalo največji birokratski aparat na področju kulture?

Razprava se tako ne vrti več le okoli kulturne politike, temveč tudi okoli vprašanja velikosti državne uprave. Kritiki opozarjajo, da bi moral biti cilj učinkovitejši javni sektor, ne pa nenehno povečevanje števila uradnikov, medtem ko ministrstvo odgovarja, da brez dodatnih kadrov številnih projektov in evropskih obveznosti ne bi bilo mogoče izvesti.

Koliko zaposlenih Ministrstvo za kulturo dejansko potrebuje, ostaja predvsem politično vprašanje. Jasno pa je, da bo razprava o kadrovanju in porabi javnega denarja tudi v prihodnje ena najbolj izpostavljenih tem slovenske politike.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA