Prejšnji teden objavljena nemška forenzična analiza spornih posnetkov pogovorov slovenskih politikov, lobistov in drugih vplivnih posameznikov še vedno močno odmeva. Kar so nekateri pred volitvami hitro odpravili kot morebitni izdelek umetne inteligence – v aferi Black Cube, se je po ugotovitvah nemških strokovnjakov spremenilo v politično vprašanje, ki ga bo vse težje pomesti pod preprogo.

Forenzični inštitut nemškega Zveznega kriminalističnega urada BKA je na prošnjo slovenske policije pregledal 27 datotek, objavljenih na spletni strani Anti Corruption 2026 in profilu Maske padajo. Po navedbah objavljenega poročila rezultati zmerno bolj podpirajo možnost, da gre za posnetke resničnih pogovorov, kot pa domnevo, da so bili glasovi ali izgovorjene besede ustvarjeni oziroma vsebinsko ponarejeni z umetno inteligenco.

Teden dni pozneje izgovor o ponaredkih zveni še manj prepričljivo

Ob prvi objavi posnetkov so nekateri predstavniki takratne oblasti javnost prepričevali, da bi lahko šlo za manipulacijo, ponaredke ali celo vsebino, izdelano s pomočjo umetne inteligence. Toda nemška analiza takšnega pojasnila ni potrdila.

Forenziki niso zaznali značilnosti umetno ustvarjenih glasov, spreminjanja izgovorjenih besed ali ponarejanja slikovne vsebine. V poročilu je navedeno, da znakov, ki bi kazali, da so bili posnetki v celoti ali deloma ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence, niso mogli ugotoviti.

Teden dni po objavi teh ugotovitev zato ostaja ključno vprašanje: kdo bo zdaj prevzel odgovornost za tako hitro zavračanje posnetkov kot domnevne računalniške prevare? Najbolj priročen politični izgovor – da je vse skupaj ustvarila umetna inteligenca – je po nemški analizi močno omajan. To sicer še ne pomeni, da je bil dokazan obstoj kaznivih dejanj, pomeni pa, da same vsebine pogovorov ni več mogoče odpraviti zgolj z enim stavkom.

Posnetki so bili montirani, vsebina pa zato še ni nujno ponarejena

Nemško poročilo vsebuje tudi pomembno omejitev. Nobena izmed pregledanih datotek ni bila originalni zapis neposredno iz snemalne naprave. Posnetki so bili pred objavo tehnično obdelani. Nekateri deli so bili združeni, posamezni glasovi popačeni, dodani so bili izrezi, podnapisi in drugi vizualni elementi. Toda strokovnjaki jasno razlikujejo med montažo posnetka in ponarejanjem njegove osnovne vsebine.

Niso našli tehničnih dokazov, da bi nekdo z umetno inteligenco ustvaril glasove ali spreminjal besede, ki so bile izgovorjene. Zaradi pomanjkanja izvirnih datotek pa niso mogli ugotoviti, kdaj in kje so pogovori nastali, kdo jih je posnel, koliko prvotnega gradiva je bilo izrezanega in ali so posamezni odlomki predstavljeni brez širšega konteksta. Prav tu bo morala svojo nalogo opraviti nadaljnja preiskava.

Pristen pogovor še ni sodba, je pa razlog za resna pojasnila

Forenzična ugotovitev sama po sebi ne dokazuje, da so vse izjave na posnetkih resnične, niti ne dokazuje, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Kaže predvsem, da so osebe na posnetkih najverjetneje dejansko izgovorile besede, ki jih je mogoče slišati.

Nemški laboratorij prav tako ni preverjal političnih komentarjev, podnapisov in razlag, ki so jih anonimni avtorji dodali ob objavi. O morebitni korupciji, trgovanju z vplivom, zlorabi položajev ali drugih nepravilnostih morajo zato odločati slovenski preiskovalni organi, tožilstvo in na koncu sodišča.

Toda teden dni po objavi poročila je nekaj težko spregledati: vsebine pogovorov, v katerih se govori o političnih povezavah, lobiranju, vplivanju na državna podjetja in dostopu do najvišjih predstavnikov oblasti, ni več mogoče preprosto zavrniti z besedami, da gre za izdelek umetne inteligence.

Zakaj je več zanimanja za snemalce kot za vsebino pogovorov?

Nemška analiza je ponovno odprla tudi vprašanje, ki je bilo v javnosti prisotno že ob objavi posnetkov. Če so bili posnetki zgolj nepomembni ponaredki, zakaj je bilo toliko energije namenjene iskanju snemalcev, objavljavcev in morebitnih tujih organizatorjev, precej manj pa preverjanju vsebine izrečenih besed?

Policija je potrdila, da je poročilo nemškega akreditiranega laboratorija predala pristojnim državnim tožilstvom in da je gradivo del nadaljnje kriminalistične preiskave. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, kdo je snemal, kdo je posnetke naročil, kdo jih je objavil in ali so bile z objavo storjene morebitne kršitve. Toda hkrati bo treba odgovoriti tudi na pomembnejše vprašanje: ali pogovori razkrivajo zgolj politično hvalisanje in pretiravanje ali dejanske primere vplivanja, dogovarjanja in zlorab oblasti?

Po enem tednu zgodba ni potihnila

Kdor je pričakoval, da bo nemško poročilo po nekaj dneh izginilo iz javnosti, se je očitno uštel. Z vsakim dnem, ko ni jasnih in vsebinskih pojasnil, postajajo vprašanja glasnejša. Ena stvar je danes bistveno jasnejša kot pred tednom dni: zgodbe ne bo več mogoče zaključiti samo z razlago, da je vse skupaj ustvarila umetna inteligenca. Maske morda še niso dokončno padle. Toda prva je po nemškem poročilu očitno že močno počila.

P. N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA