Spletna peticija Mihe Brejca za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je dobila odgovor z druge strani. Vplivnež Aleksandar Repić – Nepridiprav je napovedal »kontra peticijo« v podporo Stevanoviću, ob tem pa postregel z ostrimi političnimi očitki.

Brejc, nekdanji minister in evropski poslanec, je v začetku tedna začel zbirati podpise za odstop Zorana Stevanovića s položaja predsednika državnega zbora. Hkrati zahteva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije glede afere Black Cube.
Brejc trdi, da Stevanović ne spoštuje ustave in da s svojim delovanjem škoduje državi. Peticija je v kratkem času dosegla izjemno visoke številke – po poročanju medijev je bilo do torkovega večera objavljenih že več kot 48.000 podpisov. Peticijo so podprle tudi opozicijske parlamentarne stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Prav ta politična podpora je sprožila tudi vprašanja nasprotnikov peticije, zakaj je pobuda nekdanjega vidnega člana SDS dobila tako močno podporo politične levice. A glej ga zlomka: podpisi se zbirajo kar s pomočjo Google obrazca, kjer ena oseba lahko odda podpis mnogokrat. Torej gre za neke vrste peticijo po domače, ki neke bistvene teže ne bi imela, v kolikor o njej ne bi pisali vsi MSM mediji.
Nepridiprav: Sledi kontra peticijav podporo Stevanoviću
V razpravo se je zdaj vključil tudi spletni vplivnež Aleksandar Repić – Nepridiprav, ki je v zadnjih mesecih vse bolj aktiven tudi pri političnih temah. Napovedal je, da bo odgovor na Brejčevo pobudo kontra peticija v podporo Zoranu Stevanoviću, domeno pa naj bi že zakupil.
Pri tem ni varčeval z besedami. V svojem odzivu je namignil, da naj bi bil Brejc »najverjetneje podkupljen s strani levih«. Gre za zelo resen očitek, ki se pojavlja izključno kot Repićevo politično trditev oziroma sum. Brejc je sicer iz SDS izstopil že leta 2012. Sam pravi, da ga je k peticiji spodbudilo predvsem prepričanje, da Stevanović kot predsednik DZ ne ravna ustrezno in da se kljub številnim kritikam nič ne spremeni. A zakaj po toliko letih molčanja? Morda je bil res v igri kakšen denar za protisulugo.
Repić opozarja tudi na afero Pirc Musarjeve in na preusmerjanje pozornosti
Repić dogajanje okoli Stevanovića postavlja tudi v širši politični kontekst. Po njegovem mnenju naj bi intenzivno medijsko poročanje o Stevanoviću in Brejčevi peticiji pomagalo preusmerjati pozornost od vprašanj, ki so se v zadnjih tednih odprla okoli predsednice republike Nataše Pirc Musar.
Predsednica se je v začetku avgusta znašla pod močnim medijskim drobnogledom po prometni nesreči, v kateri je bila poškodovana. Sama je pozneje dejala, da je nesreča sprožila »val ugibanj« in številne dezinformacije. V delu medijev so se pozneje pojavila tudi dodatna vprašanja glede okoliščin nesreče in njenega obveščanja javnosti.
Repićeva interpretacija, da naj bi bila peticija proti Stevanoviću namenjena prav preusmerjanju pozornosti od predsednice – gre za njegovo politično oceno, saj naj bi Pirc Musarjeva bila v čudnem razmerju z Rusinjo, ki bi lahko od nje dobivala tudi tajne informacije – predvsem glede na dejstvo, da je prav ona vrhovna poveljnica slovenske vojske in da ima vse informacije glede dogajanj okoli NATA.
Toda težavo z verodostojnostjo ima tudi sama Brejčeva peticija
Ob političnem obračunavanju pa ostaja še povsem tehnično vprašanje – koliko objavljenih podpisov Brejčeve peticije dejansko predstavlja različne in preverjene ljudi?
Peticija je namreč narejena prek obrazca Google Forms. Posnetek, ki se je pojavil na družbenih omrežjih, prikazuje uporabnika, ki je kot ime vpisal:
- »Kdorkoli«
- in kot priimek:
- »Očetov«.
- Obrazec je takšen vnos sprejel in po oddaji prikazal:
- »Hvala! Tvoj podpis je zabeležen.«
- Še bolj zanimivo pa je, da se je takoj zatem prikazala možnost:
- »Pošlji drug odgovor«.
- Uporabnik lahko torej začne nov vnos.
To samo po sebi še ne dokazuje, da organizator peticije vse ponovljene ali lažne vnose tudi všteje v končno številko. Lahko jih naknadno filtrira. Vendar pa jasno pokaže, da sam obrazec ob oddaji ne prepreči očitno izmišljenega imena in omogoča začetek nove oddaje.
Je 48.000 podpisov res 48.000 različnih ljudi?
Prav zato je pri medijskem navajanju številke več kot 48.000 potrebna določena previdnost. Spletna peticija ni enaka uradnemu zbiranju podpisov, kjer se identiteta podpisnika preverja prek državnih evidenc.
Če je mogoče vnesti poljubno ime in nato ponovno odpreti obrazec, bi morali organizatorji zaradi transparentnosti pojasniti, kako odstranjujejo podvojene in lažne vnose ter ali javno objavljena številka predstavlja vse oddane obrazce ali samo preverjene unikatne podpise.
Brez tega je bistveno natančneje govoriti o številu zabeleženih spletnih podpisov oziroma odgovorov kot pa avtomatično sklepati, da gre za enako število različnih državljanov.
Spletna bitka se očitno šele začenja
Na eni strani je tako Brejčeva kampanja za Stevanovićev odstop, ki jo podpirajo tudi stranke parlamentarne opozicije. Na drugi strani zdaj Repić napoveduje organizirano spletno podporo predsedniku državnega zbora.
Pri tem uporablja tudi zelo ostro politično retoriko, od očitkov o domnevnem političnem ozadju Brejca do teze, da se s Stevanovićem preusmerja pozornost od drugih neprijetnih zgodb, ki so še v tujini bolj kočljive in se o njih poroča, pri nas pa molčijo – zakaj?
P.N.



























