Na gradbeno dovoljenje so nekateri Slovenci čakali leta, v skrajnih primerih celo pet let ali več. Nova vlada Janeza Janše zdaj napoveduje korenit poseg v sistem. Minister Franci Matoz želi, da investitor z urejeno in popolno vlogo do gradbenega dovoljenja pride najpozneje v 60 dneh.
Sosedje naj ne bi več avtomatično dobivali položaja stranskega udeleženca, stare zaostanke na upravnih enotah pa nameravajo odpraviti v enem letu. Če bo načrt deloval, bi se lahko ena najbolj razvpitih slovenskih birokratskih sag končno precej skrajšala. Kdor je v Sloveniji kdaj gradil hišo, verjetno pozna recept in celoten zapleten postopek:
- Projektant.
- Občina.
- Mnenjedajalci.
- Upravna enota.
- Dopolnitev vloge.
- Še ena dopolnitev.
- Sosed.
- Pritožba.
In nato mine toliko časa, da otrok, za katerega ste načrtovali otroško sobo, skoraj potrebuje študentsko stanovanje. Nova vlada zdaj pravi: dovolj.
Matoz: v prihodnje 60 dni
»V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal. Če jim to dejansko uspe, bo razlika precej brutalna. Pet let je približno 1.825 dni. Vladni cilj je 60 dni.
Zanimivo: 60-dnevni rok že obstaja
Tu pa se skriva nekoliko absurdna podrobnost. Gradbeni zakon že zdaj določa, da je rok za izdajo odločbe o gradbenem dovoljenju dva meseca od vložitve popolne zahteve. Če je potrebno dodatno usklajevanje z mnenjedajalci oziroma nadomeščanje mnenja, se rok podaljša na tri mesece. Nova vlada torej v osnovi ne izumlja revolucionarnega roka. Hoče doseči, da bi se rok, ki je že zapisan v zakonu, v praksi tudi spoštoval. Kar je pri državni birokraciji očitno dovolj ambiciozno, da šteje kot reforma.
Ena največjih sprememb: sosed ne bo več avtomatično v postopku
Največ prahu bo verjetno dvignila druga napoved. Gre za sosede mejaše. Doslej so jih upravne enote po ugotovitvah ministrstva pogosto avtomatično vključevale v postopke kot stranske udeležence.
»Moti mi pogled« naj ne bi bilo več dovolj
Matoz je novo filozofijo razložil precej neposredno. Če prostorski akt dovoljuje gradnjo in je projekt z njim skladen, samo dejstvo, da sosedu nova hiša ni všeč ali mu spremeni pogled, po ministrovem mnenju ne bi smelo zadostovati za blokiranje postopka. Sosed bo moral navesti konkretna dejstva in dokaze. Na primer vprašanja odmikov, dostopa, vpliva na lastnino ali drugih zakonsko varovanih koristi. To ne pomeni, da bodo sosedje izgubili vse pravice. Pomeni pa, da naj bi bilo bistveno težje sodelovati v postopku samo zato, ker je nekdo pač mejaš.
Vlada govori celo o izsiljevanjih
Ministrstvo je pri pojasnjevanju sprememb uporabilo še precej težje besede. Po njihovih navedbah je analiza postopkov pokazala, da so nekateri stranski udeleženci vlagali neutemeljene pripombe, pravna sredstva in upravne spore. Ministrstvo trdi celo, da je takšna praksa v posameznih primerih vodila do nedovoljenega izsiljevanja investitorjev, ki naj bi sosedom plačevali določene »odškodnine«, da ti ne bi vlagali pritožb. Gre za trditve ministrstva in ne pomeni, da so pritožbe sosedov praviloma neutemeljene. Toda vlada jih očitno vidi kot enega od razlogov, zakaj se lahko postopki vlečejo leta.
V enem letu naj bi počistili tudi stare zaostanke
Matoz ne želi skrajšati samo novih postopkov. Postavil si je še precej ambicioznejši cilj: v enem letu naj bi upravne enote odpravile obstoječe zaostanke pri gradbenih dovoljenjih. Minister je napovedal tudi nadzor nad izvajanjem novega navodila. To pomeni, da naj načelniki upravnih enot ne bi dobili samo priporočila v slogu »bilo bi lepo, če bi šlo hitreje«, ampak naj bi ministrstvo dejansko spremljalo, kako se postopki izvajajo.
Vlada računa tudi na popolno digitalizacijo
Pomemben del zgodbe se je zgodil že januarja. Od 5. januarja 2026 je sistem eGraditev na voljo na vseh 58 upravnih enotah v Sloveniji, zato je mogoče vlogo za gradbeno dovoljenje povsod oddati elektronsko. Digitalizacija sama seveda ne reši počasnega odločanja. Omogoča pa boljši pregled dokumentacije, elektronsko poslovanje in hitrejšo izmenjavo informacij. Nova vlada želi zdaj temu dodati še strožjo organizacijo postopkov.
Kaj pa okoljevarstvene organizacije?
Tu se utegne začeti politično precej bolj občutljiv del zgodbe. Matoz je napovedal tudi strožjo presojo sodelovanja okoljskih nevladnih organizacij. Organizacije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in delujejo v javnem interesu, bodo svoje pravice ohranile, vendar minister napoveduje, da se bo njihov pravni interes preverjal bolj dosledno. Kritiki opozarjajo, da bi preveč restriktivna razlaga lahko oslabila okoljski nadzor nad večjimi projekti. Vlada na drugi strani meni, da pravnih postopkov ni dopustno uporabljati zgolj za zavlačevanje projektov. Tu bo verjetno še precej pravnih in političnih bitk.
Hitrejša dovoljenja bi lahko vplivala tudi na stanovanja
Vlada reformo povezuje tudi s stanovanjsko problematiko. Vsak mesec oziroma leto zamude za investitorja pomeni strošek. Plačuje se financiranje zemljišča, projektiranje, kredite, spremembe cen materiala in številne druge stroške. Ti pa se pri komercialnih projektih na koncu pogosto prelijejo v ceno novega stanovanja. Matoz zato trdi, da skrajševanje postopkov ni zgolj birokratska tema, ampak lahko vpliva tudi na hitrost gradnje novih stanovanj in njihove stroške.
Matoz in Rifelj izpolnjujeta eno od koalicijskih obljub
Matoz je spremembe uskladil z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Ministrstvo je ob predstavitvi nove prakse izrecno poudarilo, da gre tudi za izpolnjevanje obljube vlade in koalicije o odpravljanju birokratskih ovir. Nova oblast želi očitno prav gradbena dovoljenja uporabiti kot enega prvih vidnih primerov drugačnega delovanja države. In cilj je dovolj enostaven, da ga bo mogoče tudi zelo hitro preverjati. Popolna vloga danes. Odločba najpozneje čez 60 dni. Brez petletnega maratona.
Ambiciozen načrt, pa bo izvedljiv?
Slovenija ima že zdaj zakonsko določen dvomesečni rok, zato glavni problem doslej očitno ni bil samo v besedilu zakona. Težave so lahko kadrovske, organizacijske, povezane z nepopolnimi vlogami, mnenjedajalci, zapletenimi prostorskimi akti, pritožbami in upravnimi spori. Pravi uspeh novega sistema zato ne bo ministrova napoved. Uspeh bo, če bo čez leto dni povprečen Slovenec, ki želi zgraditi hišo in ima urejeno dokumentacijo, res lahko rekel:
»Vlogo sem oddal in čez dva meseca sem dobil gradbeno dovoljenje.«
Če novi vladi uspe še počistiti nakopičene zaostanke in obenem ohraniti pravno varstvo prizadetih sosedov ter okolja, bo to ena bolj konkretnih upravnih reform zadnjih let.
P.N.