Medtem ko sindikati in opozicijske stranke zbirajo podpise za referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, premier Janez Janša odgovarja z ostro kritiko. Po njegovem je Slovenija pred pomembno izbiro: ali bo ustvarjala več in povečevala blaginjo ali pa bo z zavračanjem razvojnih ukrepov obstala na mestu oziroma nazadovala.

»Podpise za referendum zbirajo tisti, ki so proti razvoju Slovenije,« je sporočil premier Janez Janša. Po njegovih besedah se bodo morali volivci odločiti, ali želijo državo, ki bo ustvarjala več in posledično več tudi razdelila za skupne in osebne potrebe, ali pa Slovenijo, ki bo gospodarsko capljala na mestu.

Dve povsem različni razlagi istega zakona

Spor okoli interventnega zakona je postal eden ostrejših političnih spopadov letošnje jeseni. Vladna stran in predlagatelji zakon predstavljajo kot paket ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, razbremenitev dela in pospešitev gospodarskega razvoja. Sindikati ga na drugi strani označujejo celo za »zakon za razkroj Slovenije« ter opozarjajo na možne posledice za javno zdravstvo, pokojninski sistem, plače in financiranje javnih storitev.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarni Prerod so sindikalno pobudo za referendum podprle. Janša takšno razlago zavrača. Po njegovem so pred Slovenijo ukrepi, ki naj bi državi omogočili več gospodarske aktivnosti in s tem več sredstev za financiranje družbenih sistemov. Zato nasprotovanje zakonu predstavlja kot izbiro med večjo blaginjo in stagnacijo.

Sindikati: Zakon koristi predvsem najbolje plačanim

Sindikati odgovarjajo, da nasprotovanje zakonu ni nasprotovanje razvoju. Njihov argument je, da bi imeli od nekaterih ukrepov največ koristi podjetniki in najbolje plačani zaposleni, medtem ko bi zmanjšani javnofinančni prihodki po njihovem lahko pomenili večji pritisk na pokojnine, javno zdravstvo in druge javne storitve. Gre za njihovo oceno prihodnjih učinkov zakona, ki ji zagovorniki zakona nasprotujejo.

Prav zato postaja referendumska razprava vse bolj vprašanje dveh različnih pogledov na razvoj države. Ena stran trdi, da bo več prostora gospodarstvu ustvarilo več blaginje. Druga opozarja, da bi lahko manj javnih prihodkov oslabilo socialno državo.

Janševo sporočilo pa je jasno: po njegovem referendum ni samo odločanje o posameznih členih zakona, ampak tudi odločitev o tem, v katero razvojno smer naj gre Slovenija.

P.N.