Napovedana reforma slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja dobiva konkretnejše obrise. Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je imenoval 26-članski Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, ki bo sodeloval pri pripravi strateških usmeritev in konkretnih ukrepov. V njem so univerzitetni profesorji, ravnatelji, učitelji, predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in narodnih manjšin. Portal GOV.SI
Po predstavitvi prvih izhodišč šolske reforme se tako začenja naslednja faza. Ministrstvo želi skozi novi svet povezati akademsko stroko z ljudmi, ki šolski sistem poznajo neposredno iz učilnic, vrtcev, šolskih centrov in lokalnega okolja. Portal GOV.SI
Od splošnih napovedi do konkretnih rešitev
To pomeni, da reforma zdaj prehaja iz faze političnih napovedi v obdobje, ko bo treba odgovoriti na precej bolj neprijetna vprašanja: kaj konkretno spremeniti v učnih načrtih, kako dvigniti standarde znanja, koliko birokracije je mogoče odstraniti in kako spremeniti sistem, ne da bi pri tem šole utopili v novi generaciji obrazcev. Ker človeštvo je pri zmanjševanju birokracije nenavadno nadarjeno za ustanavljanje novih delovnih skupin.
V svetu profesorji, ravnatelji, učitelji in gospodarstvo
Sestava sveta je precej široka. Med člani so denimo univerzitetni profesorji Andrej Flogie, Jonatan Vinkler, Urška Perenič, Janez Juhant, Sebastjan Kristovič in Igor Pesek, ravnatelji in direktorji šol Matej Forjan, Borut Stojilković, Bernard Kresnik in Martin Pivk, pa tudi učitelji in drugi predstavniki šolske prakse. Portal GOV.SI
Vključeni so tudi predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti: generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, predsednik OZS Blaž Cvar, predsednik KGZS Jože Podgoršek in novomeški župan Gregor Macedoni. V svetu sodelujeta tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Ziza in Ferenc Horvát, saj želi ministrstvo posebno pozornost nameniti izobraževanju pripadnikov narodnih manjšin. Portal GOV.SI
Prva velika tema: znanje mora nazaj v središče šole
Delo sveta bo povezano tudi z nizom strokovnih posvetov. Prvi bo nosil naslov »Znanje v središču šole«, razprava pa bo razdeljena na štiri področja: učne načrte, obseg znanja in predmetnik; kritično razmišljanje; visoka merila in pošteno ocenjevanje ter digitalizacijo in umetno inteligenco v izobraževanju. Portal GOV.SI
Reforma naj bi posegla globoko v sistem
Rončević je celovito reformo napovedal ob predstavitvi rezultatov PISA 2025. Po načrtih ministrstva naj ne bi šlo zgolj za spremembo posameznega predmeta ali nekaj popravkov učnih načrtov, temveč za posege v cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno ureditev izobraževalnega sistema. Portal GOV.SI
Prav zato bo morala strokovna razprava odgovoriti tudi na vprašanja, ki so že sprožila precej javnega zanimanja: kakšna bo prihodnja organizacija osnovne šole, koliko odgovornosti naj imajo učenci, kako okrepiti avtoriteto in avtonomijo učiteljev ter koliko administrativnih obveznosti je mogoče dejansko odstraniti.
Zdaj prihaja težji del
Ustanovitev strokovnega sveta je šele začetek. Prava preizkušnja bo nastopila, ko bo treba iz zelo všečnih načel, kot so več znanja, manj birokracije in več avtonomije šol, oblikovati konkretne zakonske in organizacijske spremembe. Kajti o cilju, da naj otroci znajo več in da naj učitelji izpolnjujejo manj obrazcev, se bo težko kdo prepiral. Veliko bolj burna razprava se bo začela pri vprašanju, kako to dejansko doseči.
Toda z ustanovitvijo Strokovnega sveta je jasno vsaj nekaj: napovedana reforma slovenskega šolstva je iz faze izhodišč stopila v fazo priprave konkretnih ukrepov.
P.N.