Kar je bilo dolgo skrito pred javnostjo, zdaj odpira nova, zelo neprijetna vprašanja. Po pisanju portala preiskovalno.si, se je iz uradnih podatkov pokazalo, da je GEN-I med letoma 2021 in 2025 razdeljeval zajetne vsote za oglaševanje, pravne storitve in druge povezane posle. V središču zgodbe pa ni le višina zneskov, temveč vprašanje: kdo je dobival denar in zakaj prav oni?

Podatki, objavljeni v članku, kažejo izrazita nihanja v oglaševalskih izdatkih GEN-I. Leta 2021 je podjetje za oglaševanje namenilo 705.313 evrov, leta 2022 le 72.095 evrov, nato pa je sledil ponoven skok: 416.426 evrov v letu 2023, 899.379 evrov v letu 2024 in kar 956.286 evrov v letu 2025. Preiskovalno ob tem poudarja, da naj bi bili ti podatki več let skrivani oziroma težko dostopni, kar celotni zgodbi daje še dodatno politično težo.

Še bolj občutljivo pa je vprašanje, kam je denar odtekal. Portal navaja, da so bili med večjimi prejemniki v različnih letih Pro Plus, Google Ireland, Delo, TSmedia, RTV Slovenija, Planet TV, Dnevnik in Finance, nato pa se je po letu 2022 po pisanju članka pokazal opazen premik. Radio Ognjišče in Nova hiša naj po letu 2022 ne bi bila več med prvimi desetimi prejemniki, hkrati pa naj bi se začeli krepiti prejemki podjetij iz širšega kroga medijskega omrežja Martina Odlazka. Leta 2024 je na tretje mesto skočil MEDIA24, leta 2025 pa naj bi bil že prvi; med prejemniki članek omenja tudi Salomon, Infonet Media, AD+Value, Primorske novice in Mediapartner.

Tu se začne politično najbolj eksploziven del zgodbe. Članek odpira vprašanje, ali je šlo zgolj za poslovno oglaševanje ali pa je denar iz podjetja z državno lastniško udeležbo morda pomagal utrjevati tudi širšo mrežo medijskega vpliva. Portal sicer navaja tudi pojasnilo GEN-I, da je povečano oglaševanje povezano z energetskimi razmerami, regulacijo cen, promocijo samooskrbe in vrnitvijo konkurence po marcu 2025. Toda hkrati opozarja, da to še vedno ne pojasni, po kakšnih kriterijih so bili izbrani prav določeni prejemniki in kdo je takšne odločitve odobril.

A denar ni tekel le v medije. Po pisanju članka je GEN-I med letoma 2022 in 2025 za pravne storitve namenil kar 3.070.319,91 evra. Stroški naj bi iz leta v leto rasli — z 396.986,24 evra v letu 2022 na več kot milijon evrov v letu 2025. Ob tem Portal-OS opozarja, da evidenca večinoma ne razkriva konkretnih zadev, temveč le splošne opise pravnega svetovanja in zastopanja, zaradi česar ostaja odprto vprašanje, kaj točno je bilo za ta denar opravljeno.

Največji posamični prejemnik med odvetniškimi družbami naj bi bila romunska pisarna D&B David și Baias, povezana s PwC Romania, ki naj bi prejela 826.809 evrov oziroma približno 27 odstotkov vseh prikazanih odvetniških stroškov. Takoj za njo sledi skupina partnerjev Wolf Theiss s skoraj 700.000 evri. Članek omenja še odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji z 209.921,31 evra ter odvetnika Stojana Zdolška, ki naj bi od GEN-I prejel 229.675 evrov in ga članek navaja tudi kot Golobovega osebnega odvetnika.

V zgodbi se pojavi tudi podjetje DC Limited podjetnika Mihe Piškurja. Portal povzema poročanje, po katerem naj bi podjetje od konca leta 2023 od GEN-I Sonce prejelo več kot 426.000 evrov, od GEN-I pa še 58.303 evre, skupaj torej več kot 484.000 evrov. Članek to umešča tudi v širši kontekst zgodbe o Ugljanu in poudarja, da čeprav KPK ni potrdila suma nasprotja interesov glede Golobovega bivanja tam, zaradi poslovnega sodelovanja javni interes za dodatna pojasnila ostaja.

Bistvo članka je zato zelo jasno: ne gre le za suhe številke, ampak za sumljivo gosto mrežo denarja, vpliva in povezav, ki kliče po večji preglednosti. Portal-OS ob povzemanju Preiskovalno.si ne trdi, da so bile kršitve že dokončno dokazane, ampak opozarja, da gre za vprašanja, ki bi jih po njihovem morali temeljito preveriti pristojni organi. In prav v tem je politična eksplozivnost zgodbe — v dvomu, da denar morda ni bil porabljen zgolj za oglase in pravne storitve, temveč tudi za utrjevanje vpliva v času Golobove oblasti.

Očitno tudi tukaj tiči zajec – v nedeljo se bomo odločali tudi o parlamentarni preiskavah. Zdi se, da zaradi vseh spornih poslov, opozicija želi preprečiti spremembe, ki bi naredile preiskave učinkovitejše, odgovornost odločevalcev in preiskovalih subjektov pa bi bila posledično večja.

P.N.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA