Kemikalijam se danes praktično ni mogoče izogniti. Z njimi smo v stiku od jutra do večera, pogosto tam, kjer jih najmanj pričakujemo: v oblačilih in spodnjem perilu, čevljih, kozmetiki, kuhinjskih pripomočkih, slušalkah, igračah in celo izdelkih za najmlajše. Na problem vse večje izpostavljenosti opozarjajo tudi v oddaji Tednik, kjer so temo osvetlili skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in strokovnjaki Instituta »Jožef Stefan«.
Ko zjutraj oblečemo majico, si nanesemo deodorant, otroku obujemo copate in pripravimo zajtrk, skoraj nihče ne razmišlja o tem, s koliko različnimi kemičnimi snovmi lahko pridemo v stik že v prvih urah dneva.
Toda seznam izdelkov, ki lahko vsebujejo različne kemikalije, je praktično neskončen. Oblačila. Spodnje perilo. Čevlji. Otroški copati. Šamponi. Kreme. Deodoranti. Igrače. Kuhinjske zajemalke. Slušalke. Gre za predmete, ki jih uporabljamo vsak dan in so pogosto več ur neposredno v stiku z našo kožo.
Kemikalije niso le v čistilih
Ko govorimo o kemikalijah, marsikdo najprej pomisli na čistila, pesticide ali industrijske snovi. Toda kemične spojine so sestavni del ogromnega števila potrošniških izdelkov. Uporabljajo se za mehčanje plastike, obstojnost barv, vodoodbojnost, zaščito pred madeži, dišave, konzerviranje ali podaljševanje življenjske dobe izdelkov.
Težava nastane, kadar smo določenim potencialno škodljivim snovem izpostavljeni pogosto ali dlje časa. Človeško telo je namreč lahko izpostavljeno prek kože, vdihavanja ali zaužitja, pri nekaterih snoveh pa strokovnjake posebej skrbi dolgotrajna in skupna izpostavljenost iz več različnih virov. In prav tu se skriva bistvo problema: običajno ne uporabljamo samo enega izdelka. Vsak dan jih uporabljamo desetine.
Kaj vse pride v stik z našim telesom?
Spodnje perilo je na koži praktično ves dan. Otrok je lahko več ur v copatih. Kozmetiko nanašamo neposredno na kožo. Hrano pripravljamo s plastičnimi ali drugimi kuhinjskimi pripomočki, majhni otroci pa igrače pogosto nosijo tudi v usta.
Posamezen izdelek se morda zdi nepomemben. Ko seštejemo vse vire izpostavljenosti, pa je slika precej drugačna. Zato se vse več pozornosti namenja tako imenovanemu »koktajl učinku«, torej vprašanju, kaj pomeni dolgotrajna izpostavljenost številnim različnim snovem hkrati.
Pri tem je treba poudariti, da prisotnost kemične snovi v izdelku še ne pomeni avtomatično, da je izdelek nevaren. Ključni so vrsta snovi, koncentracija, način uporabe in dolžina izpostavljenosti. Toda prav zato sta nadzor izdelkov in jasno obveščanje potrošnikov toliko pomembnejša.
Še posebej občutljivi so otroci
Posebno pozornost zbujajo izdelki, namenjeni najmlajšim. Otroci imajo manjšo telesno maso, izdelke pogosto prijemajo in dajejo v usta, njihovo telo pa se še razvija. Zato so omejitve nekaterih kemičnih snovi pri otroških izdelkih praviloma strožje. Za starše je težava preprosta: na prvi pogled praviloma ni mogoče ugotoviti, kaj vse izdelek vsebuje. Copati so lahko videti povsem nedolžni. Enako igrača ali barvita majica. Prav zato imajo pomembno vlogo nadzorni organi, neodvisna testiranja in organizacije za varstvo potrošnikov.
Kaj lahko naredimo sami?
Popolnoma se kemikalijam v sodobnem življenju seveda ne moremo izogniti. Tudi izraz »kemikalija« sam po sebi ne pomeni nekaj nevarnega, saj je praktično vse okoli nas sestavljeno iz kemičnih snovi.
Smiselno pa je zmanjševati nepotrebno izpostavljenost. Pri oblačilih je priporočljivo novo perilo in oblačila pred prvo uporabo oprati. Pri kozmetiki se lahko izognemo nepotrebnemu kopičenju različnih izdelkov in izbiramo bolj naravne alternative, pri otroških igračah pa je smiselno preverjati poreklo, oznake in opozorila.
Predvsem pa velja previdnost pri sumljivo poceni izdelkih neznanega izvora. Ker tisto, kar kupimo, pogosto ne ostane samo na polici. Več ur na dan je na naši koži, v naših rokah, v naši hrani ali v neposredni bližini naših otrok.
In če je bilo nekoč vprašanje, koliko kemikalij je okoli nas, je danes morda primernejše vprašanje: Koliko jih vsak dan nevede vnesemo v svoje neposredno življenjsko okolje?
P.N.