Vprašanje, ki zdaj odmeva po vsej Sloveniji:
Se delo sploh še splača?
Izjava, ki je razburila: »Država mi ne da nič«
Eden od Romov, ki so govorili v prispevku, je ostro zavrnil očitke o pretiranih prejemkih:
»Država mi ne da nič. Dobim samo 700 evrov sociale na mesec. To mi pač pripada po zakonu. Če mislite, da je to veliko, potem ne veste, kako se živi tukaj.«
S temi besedami je poskušal zmanjšati občutek, da gre za pretirane zneske, hkrati pa je poudaril, da gre za zakonsko pravico.
Razpravo so dodatno razburile izjave o socialni pomoči, zakonskih pravicah in predlogih, da bi morali prejemniki pomoči za državo tudi delati.
Poudaril je, da mu pomoč pripada po zakonu. V ospredje je tako znova stopilo vprašanje, ki že dolgo deli javnost: ali je socialna pomoč predvsem varovalka za ljudi v stiski ali sistem, ki mora od prejemnikov zahtevati tudi večjo aktivacijo?
Med najbolj odmevnimi izjavami v razpravi je tudi odziv na predloge, da bi morali prejemniki socialne pomoči v zameno za podporo opravljati določena dela.
»Zdaj bom moral za svojo socialno delati!« je stavek, ki povzema odpor do zamisli, da bi bila pomoč povezana z delovno obveznostjo.
Razprava tako odpira tudi vprašanje, kako spodbuditi zaposlovanje, ne da bi pri tem ogrozili ljudi, ki zaradi bolezni, invalidnosti, skrbstvenih obveznosti ali drugih razlogov ne morejo delati.
Župan predlaga ograjena naselja in zaposlitvene centre
Ribniški župan Samo Pogorelc meni, da dosedanji ukrepi na področju vključevanja Romov ne prinašajo dovolj rezultatov. Med njegovimi predlogi so ograjevanje romskih naselij, posebne šole za romske otroke in zaposlitveni centri v bližini naselij.
Posebno pozornost je pritegnila njegova primerjava predlaganega dela z delom v zaporih.
»Tako kot zavod za prestajanje kazni, se pravi zapori, ko sestavljajo razne komponente oziroma hidrante in pa ostale zadeve,« je po poročanju medijev pojasnil svojo zamisel.
Predlog je zelo kontroverzen. Odpira vprašanja o človekovih pravicah, enaki obravnavi in nevarnosti segregacije. Zagovorniki strožjih ukrepov medtem poudarjajo potrebo po večji zaposlenosti in odgovornosti.
Kočevski župan Gregor Košir in novomeški župan Gregor Macedoni že dlje časa opozarjata na težave pri zaposlovanju Romov in na pomanjkljivosti socialnega sistema.
Po njunih ocenah bi moral sistem zagotavljati jasnejšo spodbudo za delo. Opozarjata, da lahko zmanjšanje nekaterih socialnih pravic ob zaposlitvi zmanjša finančno korist, ki jo družina pričakuje od plače.
Ministrica Mateja Ribič je napovedala spremembe, s katerimi naj bi zagotovili, da se delo ljudem bolj izplača.
Se delo v Sloveniji splača?
Koliko pa dobijo družine z otroci?
Ministrski izračun se nanaša na šestčlansko družino s štirimi otroki. Ob predpostavki, da družina izpolnjuje vse pogoje, znaša njen skupni razpoložljivi mesečni dohodek 2.112,36 evra.
Kaj pa, če se eden od staršev zaposli?
Po istem izračunu bi družina ob neto plači 1.000 evrov razpolagala z 2.371,16 evra na mesec. Razlika znaša 258,80 evra.
Primerjava med 2.112,36 evra in 2.371,16 evra kaže, zakaj se je razprava znova razplamtela. Toda končnega odgovora ni mogoče dobiti zgolj s primerjavo dveh zneskov.
Upoštevati je treba davke, stroške prevoza in prehrane, izgubo posameznih ugodnosti ter dejanske možnosti za zaposlitev. Prav tako socialni prejemki niso enaki za vse, temveč so odvisni od družinskih okoliščin in zakonskih pogojev.
Ključno vprašanje ostaja: kako oblikovati sistem, ki pomaga ljudem v stiski, hkrati pa zagotavlja, da se zaposlitev tudi finančno izplača?
vir. / 24ur.si
Uredništvo Notranjska