Slovensko šolstvo se znova sooča z velikimi spremembami. Predlog ministra Boruta Rončevića o prehodu na sodobno osemletno osnovno šolo je sprožil številne odzive.
Minister za izobraževanje Borut Rončević je napovedal prenovo sistema osnovnošolskega izobraževanja in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Predlog vključuje tudi spremembe pri začetnem opismenjevanju, učnih standardih in organizaciji izobraževalnega procesa.
Pomemben del napovedi je preoblikovanje prvega razreda sedanje devetletke v zadnje leto predšolskega programa. Takšna sprememba bi posegla v organizacijo dela vrtcev in šol, zato bodo za njeno izvedbo potrebni jasni načrti, ustrezni prostori in zadostno število strokovnih delavcev.
Bi osemletka lahko ublažila prostorsko stisko?
Prostorska stiska je za številne vrtce in šole velik organizacijski izziv. Zato se ob predlogu odpirajo vprašanja, kako bolje izkoristiti obstoječe javne prostore in organizirati izvajanje programov.
Sprememba sistema sama po sebi ne bo odpravila prostorske stiske, lahko pa ponudi priložnost za drugačno organizacijo obstoječih zmogljivosti.
Pomanjkanje kadra: bo sprememba prinesla razbremenitev?
V vrtcih in šolah se pojavljajo tudi težave pri zagotavljanju zadostnega števila zaposlenih. Sprememba organizacije šolanja bi lahko omogočila drugačno razporeditev dela, vendar bo njen učinek odvisen od konkretnih kadrovskih rešitev.
Če bi želeli del programa izvajati v prostorih osnovnih šol, bi morali zagotoviti ustrezno usposobljene strokovne delavce. Brez tega bi se lahko obstoječe težave zgolj prenesle iz ene ustanove v drugo.
Obenem bi lahko širša prenova, če bi zmanjšala nepotrebno administrativno delo in izboljšala organizacijo pouka, zaposlenim omogočila več časa za neposredno delo z otroki.
Ali bi otroci dosegali boljše učne rezultate?
Med pomembnejšimi argumenti za prenovo je tudi vprašanje kakovosti znanja. Rončević zagovarja večji poudarek na temeljnih znanjih, zgodnjem opismenjevanju in jasnejših standardih.
Toda ali bi osemletka res izboljšala rezultate slovenskih učencev?
Sama sprememba števila razredov tega ne zagotavlja. Ključni bodo kakovost učnih načrtov, način poučevanja, ustrezna podpora otrokom s težavami in pogoji za delo učiteljev.
Če bi reforma izboljšala te elemente, bi lahko prispevala k boljšemu znanju. Njene dejanske učinke pa bo mogoče oceniti šele na podlagi podatkov po uvedbi sprememb.
Starši si želijo tudi manj skrbi z varstvom med počitnicami
Za številne starše so šolske počitnice vsako leto velik organizacijski izziv. Usklajevanje službenih obveznosti, dopusta in varstva otrok je še posebej zahtevno za družine brez pomoči starih staršev ali drugih sorodnikov.
Razprava o prenovi šolskega sistema bi zato morala vključevati tudi vprašanje organizacije počitniškega varstva in dostopnosti programov za otroke. Če bi država ob spremembi sistema poskrbela za boljšo organizacijo varstva, bi to lahko družinam olajšalo vsakdan. Vendar krajše osnovnošolsko izobraževanje samo po sebi še ne pomeni manj počitniških skrbi.
V javnosti so se pojavile kritike predlagane reforme, vendar podatki javnomnenjske raziskave, ki jo je ministrstvo objavilo 23. septembra 2026, kažejo, da predlog ni brez podpore.
Raziskavo je med 15. in 21. septembrom izvedla agencija Parsifal, v njej pa je sodelovalo 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Po objavljenih rezultatih:
- 45,9 odstotka vprašanih podpira prehod na osemletno osnovno šolo.
- 28,8 odstotka vprašanih predlogu nasprotuje.
- Med starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo ali so jo obiskovali v zadnjih petih letih, predlog podpira 51,1 odstotka vprašanih.
- V isti skupini mu nasprotuje 24,5 odstotka vprašanih.
- Med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju spremembo podpira 39 odstotkov sodelujočih, nasprotuje pa ji 36 odstotkov.
Rezultati torej ne podpirajo trditve, da starši in zaposleni v šolstvu predlogu kot celota nasprotujejo.
Med kritiki predlagane reforme je tudi sindikat SVIZ, ki je opozoril na odprta vprašanja in tveganja, povezana s spremembo šolskega sistema.
Njihove pomisleke je treba obravnavati resno, saj bi reforma vplivala na otroke, starše, učitelje, vrtce, šole in občine.
Vendar je treba razlikovati med stališči posameznih organizacij in rezultati raziskav, ki merijo mnenje širše javnosti. Kritični odzivi določenih skupin sami po sebi ne dokazujejo, da predlog zavrača celotna stroka ali večina staršev.
Predlog prehoda na osemletno osnovno šolo odpira pomembno razpravo o prihodnosti slovenskega šolstva. Med ključnimi vprašanji ostajajo kakovost pouka, zgodnje opismenjevanje, kadrovske zmogljivosti, prostorska ureditev, organizacija pripravljalnega leta in počitniško varstvo otrok.
Razprava o osemletki zato ne bi smela temeljiti zgolj na avtomatičnem zavračanju sprememb ali nostalgiji po nekdanjem sistemu. Ključno bo, ali bo država znala predlog podpreti z izvedljivimi rešitvami in dokazati, da bodo te koristile otrokom, staršem in zaposlenim.
Uredništvo Notranjska