Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je 12. novembra 2026 v irskem Dublinu udeležil devetega vrha Evropske politične skupnosti, na katerem so evropski voditelji razpravljali o prihodnosti evropske varnosti, geopolitičnih izzivih in nujnosti tesnejšega sodelovanja. Janša je poudaril, da mora Evropa v času velikih svetovnih sprememb nastopati enotno ter aktivno sodelovati pri oblikovanju novega in učinkovitejšega mednarodnega reda.
Srečanje evropskih voditeljev je potekalo pod geslom »Evropa – močna, varna in povezana«. Osrednja pozornost je bila namenjena varnosti evropskega kontinenta, vojni v Ukrajini, energetski neodvisnosti ter krepitvi evropskega sodelovanja.
Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na vrh opozoril, da svet prehaja skozi obdobje velikih geopolitičnih sprememb, v katerem dosedanji mednarodni sistem ne zagotavlja več zadostne stabilnosti in varnosti.
»Red, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, je v veliki meri razpadel, novega pa še ni,« je poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah je v interesu celotne Evrope, tudi Slovenije, da se čim prej oblikuje učinkovit mednarodni red, ki bo zagotavljal večjo stabilnost, varnost in spoštovanje mednarodnega prava.
Evropa mora pri ključnih vprašanjih nastopati enotno
Janša je posebej izpostavil pomen usklajenega evropskega delovanja pri reševanju vojne v Ukrajini. Opozoril je, da je pri iskanju mirovne rešitve treba jasno razlikovati med državo, ki je izvedla agresijo, in državo, ki je bila napadena.
Ob tem je opozoril tudi na slabosti obstoječega mednarodnega sistema, predvsem na omejene možnosti učinkovitega ukrepanja v primerih, ko je v konflikt neposredno vključena država s pravico veta v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Po oceni slovenskega premierja je zato še toliko pomembneje, da evropske države uskladijo svoja stališča in prevzamejo dejavnejšo vlogo pri oblikovanju prihodnjih mednarodnih odnosov.
Energetska varnost kot temelj evropske neodvisnosti
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi energetski varnosti. Janša je izpostavil strateški pomen kaspijske regije, ki bi lahko z alternativnimi energetskimi povezavami prispevala k zmanjševanju evropske odvisnosti od posameznih dobaviteljev. Večja razpršenost energetskih virov je po njegovem mnenju pomembna za dolgoročno evropsko stabilnost in strateško avtonomijo.
Slovenija za močnejše evropsko sodelovanje
Evropska politična skupnost združuje države Evropske unije in druge evropske partnerice ter predstavlja prostor za politični dialog o skupnih izzivih. Na srečanju v Dublinu je sodelovalo več kot 40 voditeljev držav in vlad.
Slovenija zagovarja učinkovito sodelovanje evropskih držav, odgovoren pristop k mednarodnim vprašanjem ter enoten evropski nastop pri ključnih varnostnih in političnih izzivih.
Sporočilo slovenskega premierja iz Dublina je jasno: v času velikih geopolitičnih sprememb mora Evropa okrepiti svojo povezanost, prevzeti več odgovornosti za lastno varnost in aktivno sodelovati pri oblikovanju prihodnjega mednarodnega reda.
V petek, 13. novembra, srečanju Evropske politične skupnosti v Dublinu sledi še neformalno zasedanje Evropskega sveta, na katerem sodelujejo voditelji 27 držav članic Evropske unije.
P.N.