Pred skoraj pol stoletja je človeštvo v vesolje poslalo majhno raziskovalno sondo, ki danes piše zgodovino. Voyager 1 je dosegel razdaljo približno 25,9 milijarde kilometrov od Zemlje in postal prvi predmet, ki ga je izdelal človek, oddaljen za cel svetlobni dan. To pomeni nekaj skoraj nepredstavljivega: če bi mu danes poslali sporočilo, bi do njega potovalo kar 24 ur. Na odgovor bi morali čakati še en dan!

49 LET POTOVANJA, KI ŠE VEDNO TRAJA

  1. septembra 1977 je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila sondo Voyager 1. Njena prvotna naloga je bila raziskovanje Jupitra in Saturna, dveh največjih planetov našega Osončja. Takrat si je le malokdo predstavljal, da bo skoraj pet desetletij pozneje ta vesoljski raziskovalec še vedno potoval skozi neznane globine vesolja. Toda prav to se je zgodilo.

18. novembra 2026 je Voyager 1 po izračunih Nase dosegel zgodovinsko razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje, približno 25,9 milijarde kilometrov. Nobeno drugo vesoljsko plovilo še ni doseglo takšne oddaljenosti od našega planeta.

SPOROČILO POTUJE 24 UR, ODGOVOR PA ŠE DODATNIH 24!

Najbolj osupljiv del zgodbe ni zgolj razdalja, temveč čas, ki ga za komunikacijo potrebujejo Nasini znanstveniki.

Radijski signali potujejo s svetlobno hitrostjo, približno 300.000 kilometrov na sekundo. Na Zemlji se nam to zdi skoraj trenutno. Toda vesolje je tako nepredstavljivo veliko, da svetloba za pot do Voyagerja 1 potrebuje cel dan. Predstavljajte si, da bi vesoljski sondi poslali preprosto sporočilo: »Kako si?«

Samo potovanje sporočila bi trajalo 24 ur. Če bi sonda odgovorila takoj, bi njen odgovor nazaj do Zemlje potoval še dodatnih 24 ur. Za eno samo izmenjavo sporočil bi tako potrebovali najmanj 48 ur! In sonda se še naprej oddaljuje.

POTUJE S HITROSTJO VEČ KOT 60.000 KILOMETROV NA URO

Voyager 1 potuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro glede na Sonce. Za primerjavo: potniško letalo leti približno 900 kilometrov na uro. Kljub izjemni hitrosti je sonda potrebovala skoraj 50 let, da je dosegla razdaljo, ki jo svetloba premaga v enem samem dnevu. To razkriva, kako neizmerne so razdalje v vesolju. Še najhitrejše človeške vesoljske naprave so v primerjavi s svetlobo skoraj nepredstavljivo počasne.

SONČNI SISTEM JE ŽE ZAPUSTIL, A POTOVANJE SE ŠELE ZAČENJA

Voyager 1 je avgusta 2012 prečkal heliopavzo, mejo območja, kjer prevladuje vpliv Sončevega vetra, in vstopil v medzvezdni prostor. Postal je prvo vesoljsko plovilo, ki mu je to uspelo. Danes raziskuje okolje med zvezdami in zbira podatke o magnetnih poljih ter plazemskih valovih.

Pri tem je pomembna zanimiva podrobnost: čeprav je Voyager 1 že v medzvezdnem prostoru, v najširšem smislu še ni zapustil celotnega Osončja. Daleč pred njim je namreč še zunanje območje Oortovega oblaka, kjer se nahajajo številna ledena telesa pod vplivom Sončeve gravitacije.

NA KROVU NOSI SPOROČILO VESOLJSKIM CIVILIZACIJAM

Voyager 1 ni zgolj znanstvena naprava. Je tudi nekakšna časovna kapsula človeštva. Na krovu nosi posebno zlato ploščo, znano kot Golden Record, na kateri so zabeleženi zvoki, slike in pozdravi z Zemlje. Med njimi so glasba različnih kultur, zvoki narave, človeški govor in slike življenja na našem planetu. Plošča je bila zasnovana kot sporočilo morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi sondo nekoč lahko našle.

Predstavljajte si: nekje v globinah vesolja potuje majhen predmet, ki nosi spomine na naš planet, človeštvo in življenje, kot ga poznamo. Morda bo čez milijone let prav ta plošča edina sled naše civilizacije na svojem samotnem potovanju med zvezdami.

P.N.