Slovenska demokratska stranka nadaljuje z regionalnimi srečanji. 11. septembra so se člani in simpatizerji stranke zbrali v Logatcu, nato pa še v Šmartnem pri Litiji. Na obeh lokacijah so se zbrali v lepem številu. Osrednji govornik na obeh srečanjih je bil predsednik vlade, Janez Janša. Tokrat se je dotaknil več tem, od identitete Slovenske demokratske stranke, protiustavnega programa ene izmed strank v parlamentu, investicij vlade in mednarodnega dogajanja.
Dogodek Logatcu se je začel z Zdravljico, nato pa sta nastopila Zoran Mojškerc, predsednik lokalnega odbora v Logatcu, in Rado Gladek, predsednik Obljubljanske regijske koordinacije. Oba sta se kasneje tudi predstavila kot kandidata za poslanca. Zoran Mojškerc se je zahvalil vsem gostom za prisotnost ter vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Rado Gladek je izrazil veselje, da so se člani zbrali v velikem številu ter logaškemu odboru za organizacijo in vsem za udeležbo. Hkrati je zbrane opomnil, da je pred nami supervolilno leto, v katerem ne bo veljalo olimpijsko geslo – važno je sodelovati.
Sledil je nastop podpredsednika Slovenske demokratske mladine, Andreja Hoivika. “Prav lepo pozdravljeni v imenu največjega in najsrčnejšega podmladka v državi,” je začel Hoivik, nato pa nadaljeval z opisom vseh uspehov, ki jih je naredila trenutna vlada. Ob tem ni pozabil na to, kar je vlada naredila za mlade, med drugim, da je pocenila uporabo javnih prevoznih sredstev. Tudi Hoivik je spomnil, da je pred nami supervolilno leto. Kot na prejšnjem srečanju na Gorenjskem je zbrane pozval, da naj vsak naslednjič pripelje tri mlade.
Nujnost cepljenja
Na oder je naslednja stopila Evropska poslanka, Romana Tomc. Poslanka se je najprej lotila nujnosti cepljenja, kar je v tujini že sprejeto. V svojih pogovorih s tujimi državniki je ugotovila, da obstajata dve osnovni razliki med Slovenijo in ostalimi državami v Evropi. Ta je, da je Slovenija nadpovprečno uspešna po ekonomskih kazalnikih in da se izredno dobro spopada z epidemijo, po drugi strani pa je slabo precepljena. Pri tem je navedla naslednji razlog: “Vodje petkovih kolesarjev so nas obiskali pred Evropskim parlamentom. Kako so se tam obnašali, kajti doma imajo veliko poguma? Bilo jih je 4 ali 5, vsi so nosili maske, v rokah so imeli transparente in bili so povsem neopazni. V Sloveniji pa imajo veliko medijske pozornosti in to je eden izmed razlogov za razliko v precepljenosti.” Poslanka je spregovorila še o tem, da bodo prihajajoče volilne kampanje težke, a uspešne. Zaključila je s čestitko predsedniku vlade, Janezu Janši, ki je pred dnevi prejel nagrado Osebnosti leta 2020 za Srednjo in Vzhodno Evropo. Čestitka je doživela velik aplavz. Sledila je glasbena točka v izvedbi Alenke Gotar. Zapela je pesem Med iskrenimi ljudmi. Po glasbenem programu je sledila predstavitev evidentiranih kandidatov za poslance.
Janez Janša o identiteti SDS
Sledila je osrednja točka programa. Na oder je stopil Janez Janša, ki je najprej spregovoril o identiteti Slovenske demokratske stranke. Ta je v prvi vrsti slovenska, demokratska in stranka, vse te tri identitete so bile v nekdanjem totalitarnem režimu nezaželene in da je osnova programa SDS slovenska ustava. “Vse, kar je v ustavi, je naš program,” je dejal. Predsednik vlade je nadaljeval, da pa v parlamentu vsi ne delijo teh vrednot, nekateri imajo namreč kar v programu zapisano, da bodo razgradili predstavniško demokracijo. “Predstavljajte si, da bi kdo od nas omenil, da se zavzema za razgradnjo predstavniške demokracije. To bi bila glavna novica v medijih.”
Načrtujemo vlaganja, kakršnih ni bilo že 20 let; kljub temu slovenski politiki nasprotujejo
Nato je nadaljeval o načrtovanih investicijah vlade. “Sprejemali smo ukrepe, ki so skrbeli za vse generacije. Za najmlajše, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, fakultetah. Vse to niso samo želje, temveč so danes načrti z realnimi viri financiranja. Enako velja za srednjo in starejšo generacijo. Načrtujemo vlaganja, kakršnih ni bilo že 20 let.” Janša je nato govoril še o tem, da bodo ti projekti sofinancirani s pomočjo evropskih sredstev in spomnil zbrane, da ta sredstva niso sredstva od nekih evropskih birokratov, temveč sredstva davkoplačevalcev. Predsednik vlade je nato opozoril: “Vse te milijarde ne bodo šle v šole vrtce, telovadnice, negovalne bolnišnice, ceste projekte, če bodo o teh sredstvih odločali tisti, ki so dali stotine milijonov za razne študije, nevladne organizacije iz Metelkove 6.” Kljub rekordnim vlaganjem in zagotovljenim sredstvom pa so se v Sloveniji našli politiki, ki so izpogajanim evropskim sredstvom nasprotovali, oz. so hoteli sredstva lastni državi pogojevati. “Če bi bilo to v neki drugi državi, tak politik ne bi preživel dva dni.”
Svoj govor je zaključil z dogajanjem na mednarodnem parketu. Govoril je o Afganistanu, kjer grozi, da se bo ponovila migrantska kriza, zaradi notranje nestabilnosti države. Ponovil je, da migrantskih koridorjev ne bo, kljub temu da so to hoteli nekateri evropski politiki in nadaljeval, da je bila prav naša vlada tista, ki je skoordinirala to stališče med voditelji Evropske unije. “Še enkrat čestitke ministru Hojsu, to je bil eden največjih uspehov našega predsedovanja.” V zaključku je spregovoril še o perspektivi širitve Evropske unije na področje Zahodnega Balkana. Pri tem se je za to širitev zavzel in izrazil obžalovanje, da soglasje o tem v EU še ni doseženo.
Uredništvo
