V času med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Generalna skupščina Združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in ga opredeljuje kot: “Vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali ima lahko za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju”.
Nasilje v družini pomeni premoč storilca nad žrtvijo. Pojavlja se v različnih oblikah in ga je včasih težko prepoznati.
Najpogosteje se začne s psihičnim nasiljem, ki ga žrtev od začetka pogosto niti ne doživlja kot nasilje. Sem štejemo ljubosumje, zalezovanje, žaljenje, prepiranje, poniževanje, kričanje, zmerjanje ipd. Storilec spretno manipulira z žrtvijo in izkazuje svojo prevlado nad njo. Žrtev tako postopoma izolira od njene družbene mreže, družine, prijateljev in tako žrtev ostane sama s storilcem, od koder sama težko najde izhod.
Psihičnemu nasilju pogosto sledi fizično nasilje, pa tudi spolno in ekonomsko. Nasilje v družini je včasih zunanjemu opazovalcu težko vidno, saj se dogaja med štirimi stenami, v prostorih, kjer naj bi se vsi posamezniki počutili varne, ljubljene, sprejete.
Posledice nasilja v družini niso vedno vidne, so pa hude
Posledice nasilja niso vedno vidne na telesu žrtve, se pa gotovo kažejo na psihičnem področju. Zaradi fizičnega nasilja morajo žrtve pogosto poiskati zdravniško pomoč, poškodbe pa so lahko doživljenjske in nepopravljive. Na psihičnem področju se lahko pri žrtvi kaže kot posttravmatska stresna motnja, motnje spomina, depresija, anksioznost, nizka ali negativna samopodoba, pa tudi težave z vzpostavljanjem odnosov.
Nasilje v družini ne prizadene samo neposrednih žrtev, temveč tudi priče, ki so najpogosteje otroci. Čeprav otroci morda niso izkusili nobenega neposrednega (fizično) nasilnega dogodka, pa so vseeno slišali prepire med staršema, razbit inventar ali poškodbe pri staršu. Tudi to na otrocih pušča hude in nepopravljive posledice, zato so otroci žrtve, tudi če so zgolj prisotni ob nasilju.
Za žrtev je iskanje pomoči izredno težko – pomagajte in prijavite nasilje
Zaradi izolacije, sramu, stigme, sramote, strahu zaradi groženj povzročitelja ali socialne in ekonomske odvisnosti od storilca žrtve pogosto težko same poiščejo pomoč. Odhod od nasilnega partnerja je dolgotrajen in naporen proces in veliko žrtev tega ne zmore.
Ko žrtev sprejme odločitev, da bo zapustila nasilnega partnerja in si na novo oblikovala življenje, tega ne zmore sama, brez pomoči družine in prijateljev. Morda žrtev za odhod od partnerja nima dovolj poguma in moči, boji se reakcije storilca, boji se za svoje otroke.
Dnevi boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini so pravzaprav namenjeni opogumljanju vseh vas, ki veste, da so vaši znanci, prijatelji ali sorodniki žrtve nasilja v družini, da v njihovem imenu podate prijavo in tako žrtvi pomagate, da se reši iz oklepa nasilnega odnosa in varno zaživi.
Kako pomagati ob prepoznavi nasilja v družini?
V kolikor opazite, da gre za nasilje v družini se nemudoma obrnite na policijo!
Da lahko policija pomaga žrtvam nasilja v družini, potrebuje vašo prijavo, ki jo lahko tako žrtve kot vsi ljudje, ki izvejo za nasilje v družini, podajo osebno na najbližji policijski postaji, na telefonski številki 113, anonimni telefonski številki 080 12 00 ali na katerem od centrov za socialno delo in/ali pri nevladnih organizacijah:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 1155
Brezplačna modra telefonska številka – Telefon Petra Klepca: 080 1552
TOM – telefon za otroke in mladostnike: 116 111
Še posebej k prijavi nasilja v družini spodbujamo delavce v šolah, delodajalce, zdravstvene in druge delavce, ki pri svojem delu zaznajo, da je otrok ali odrasla oseba žrtev nasilja in ne zna ali zmore sama poiskati pomoči.
Policija bo vsako prijavo nasilja v družini obravnavala skrbno in strokovno.
Policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini.
Ne spreglejte in si upajte pomagati! Prijavite nasilje v družini. Varno življenje je pravica vseh ljudi.
Spletno uredništvo, M.V.
