Afera Black Cube se očitno še ne umirja. V ospredju se je znova znašel Vojko Volk, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, ki je marca vodil odmevne seje Sekretariata Sveta za nacionalno varnost in javnosti predstavljal ugotovitve Sove o domnevnem tujem vmešavanju v slovenske volitve.

Takrat je bilo javnosti sporočeno, da naj bi se predstavniki izraelskega podjetja Black Cube v Sloveniji zadrževali večkrat, v enem primeru pa naj bi po odhodu iz hotela opravili daljši postanek na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Vlada je po seji SSNAV zapisala, da je sekretariat obravnaval poročilo direktorja Sove o domnevnem neposrednem tujem vmešavanju v volitve.

Volk je po poročanju N1 tedaj dejal, da so bili na seji predstavljeni podatki, ki naj bi kazali na neposredno tuje vmešavanje v slovenske volitve, “po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije”. Ob tem je poudaril, da ne more potrditi, da so bili predstavniki Black Cube na sedežu SDS, temveč le, da naj bi bil opravljen daljši postanek na Trstenjakovi ulici.

Zdaj pa se zgodba obrača. Po poročanju Domovine, ki povzema Požareport, naj bi nekdanji direktor Sove Joško Kadivnik na seji KNOVS priznal, da Sova nima dokazov, da je operacijo spornih posnetkov izvedla izraelska zasebna agencija Black Cube. Če to drži, gre za pomemben preobrat v aferi, ki je pred volitvami močno zaznamovala politično dogajanje.

Ključno vprašanje je zdaj, ali je šlo pri javnem komuniciranju državnih organov za utemeljeno varnostno opozorilo ali za politično pregreto interpretacijo podatkov, ki niso dosegali ravni dokazov. V javnosti se zato pojavljajo pozivi, da bi morali pristojni organi preveriti, ali je prišlo do zlorabe uradnega položaja ali vplivanja na volivce. Pri tem je treba opozoriti, da KZ-1 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ureja v 257. členu, ne v 244. členu. Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve pa vključujejo tudi kršitev proste odločitve volivcev po 151. členu.

Toda ali bo dejansko sledila kazenska ovadba, policijska preiskava ali postopek tožilstva, za zdaj ni znano. Za to bi bilo treba ugotoviti več ključnih stvari: kdo je razpolagal s katerimi informacijami, ali so bile javnosti predstavljene kot dokazano dejstvo, ali je kdo zavestno pretiraval ali zavajal ter ali bi takšno ravnanje lahko vplivalo na volivce.

Afera Black Cube tako iz zgodbe o domnevnem tujem vmešavanju vse bolj postaja zgodba o odgovornosti domačih državnih funkcionarjev. Če se izkaže, da so bile javnosti predstavljene trditve brez trdne dokazne podlage, bo vprašanje politične in morebitne kazenske odgovornosti težko potisniti pod preprogo.

Za zdaj pa ostaja dejstvo: marca so državni organi govorili o resnih varnostnih ugotovitvah, danes pa se pojavljajo informacije, da dokazov za ključni del zgodbe morda sploh ni bilo. In prav tu se začenja najnevarnejši del afere – vprašanje, ali je bila nacionalna varnost uporabljena kot politično orožje.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA