Ministrstvo za zdravje pripravlja novo mrežo Nujne medicinske pomoči, v sledi katere se predvideva ukinitev zdravnika v nujni medicinski pomoči in dežurne službe v celoti v roku enega leta. Če bo predlog ministrstva sprejet, bo ogromno pacientov le to moralo poiskati v oddaljenih krajih in ne več v svoji bližini.
Iz dokumenta ministrstva z naslovom: Projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji – jesen 2022, Elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki ga je pripravila delovna skupina na ministrstvu za zdravje in o katerem se poroča ministru Bešič Loredanu, se mnogo urgencam v Zdravstvenih domovih, tako kot pred nekaj leti, ponovno ne obeta nič dobrega, še več, obeta se jim zaprtje. Vsi ti manjši centri Nujne medicinske pomoči bodo ukinjeni na škodo varnosti in zdravja občank ter občanov občin, ki naj bi z novim letom po projektu, ki ga hranimo v uredništvu, dežurnega zdravnika tudi izgubila.
Po besedah direktorja Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik dr. Saša Rebolja omenjena nova mreža predvideva, da bi enota Nujne medinske pomoči ostala toliko časa, da se bo zmanjšal začetni odpor manjših lokalnih skupnosti. Predvideva se, da se v enem letu popolna ukine nujna medicinska pomoč in postavi take kriterije, da Zdravstveni dom ne bo izpolnjeval pogojev za izvajanje službe Nujne medicinske pomoči.
Kot je direktor dr. Sašo Rebolj dejal v nadaljevanju, je omenjeni predlog umetno določil, katere občine pokrivajo Domžale ter dodal:
“Glede na to da je bila urgenca v Kamniku ustanovljena z namenom, bi pričakoval raje njihove argumente, zakaj je za ljudi bolje, da je v Kamniku ni več, operirajo pa z argumenti, da so urgentni centri prezasedeni (potem bo še večja zasedenost), da so razmere za zdravnike slabe, da so utrujeni in izgorel. Ne morem kupiti argumenta, da je treba zapreti urejene enote, zato, da bodo kadri domnevno zapolnili enote, kjer so si ustvarili kaos tudi s tem, da so urgentne centre v mestih odprli brez filtra, tako rekoč za vsakega s ceste, ki mu ni treba več preko nobene lokalne Nujne medicinske enote, ampak direktno kar v sekundarni center.”
Podobno razmišljanje najverjetneje goji velika večina direktorjev zdravstvenih domov, kjer jih ima ministrstvo namen ukiniti dežurne ambulante. Ministrstvo pripravlja spremembe brez javne razprave, tudi stroka, razen ozkega kroga, o spremembah ni obveščena.
Na uredništvo se je obrnila tudi oseba, dela v zdravstvu in to prav na področju nujne medicinske pomoči. S spremembami, ki jih pripravlja Ministrstvo za zdravje, ne soglaša. Zapisala je:
Rada bi opozorila na spremembe – reorganizacijo NMP, ki jo je minister za zdravje napovedal za začetek leta 2023. V grobem gre za to, da želi zmanjšati število mest, kjer imajo sedaj ljudje 24 urni dostop do dežurnega zdravnika – nujne medicinske pomoči. Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu tudi v nočnem času in med vikendi in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom izvozijo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem.
Trenutno je mreža dežurnih mest dobro razvejana, tako, da imajo možnost vsi prebivalci Slovenije prejeti nujno medicinsko pomoč, ko jo potrebujejo. Nekateri zelo hitro, drugi, ki so od dežurnih mest bolj oddaljeni pa že sedaj čakajo na prihod reševalnega vozila relativno dolgo. So stanja, ko o življenju ali smrti odločajo minute in še posebno takrat je pomembno, da pride pomoč čim prej.
V načrtu reorganizacije pa se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen Urgentni center (UC) ali satelitski urgentni center (SUC). Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih (npr. srčni zastoj, kjer vsaka minuta, ko bolnik ne prejme primerne oskrbe, zmanjša možnost preživetja za 10%) celo do razlike med preživetjem in smrtjo. Poleg daljšega čakanja v primeru poslabšanega zdravstvenega stanja ljudi se bodo z izgubo dežurnega zdravnika pacienti v času dežurstva morali na pregled tudi pri drugih manj nujnih stanjih (angina, bolečina v prsnem košu, pljučnica, ipd.) namesto v lokalni zdravstveni dom peljati v oddaljeni UC ali SUC, kjer bo edino mesto 24 urne oskrbe. Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj.
Ministrstvo to upravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe (vanjo se sicer vključujejo tudi drugi profili zdravnikov, predvsem urgentni zdravniki), vendar to gotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih nov sistem prinaša. Prav tako dežurni zdravnik pregleda v dežurstvu precej pacientov, ki ob trenutnih razmerah ne uspejo v doglednem času priti na pregled k osebnemu zdravniku bodisi osebnega zdravnika sploh nimajo. Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev.
Podobne spremembe so se poskušale narediti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnostih niso uspeli izpeljati. Sedaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.
V zadnjem tednu prihajajo na dan informacije in dokumenti, ki govorijo o zgoraj napisanem in velika večina stroke se s spremembami ne strinja in želi, da se javno oznanijo preden se uveljavijo in se sprejme nov zakon o nujni medicinski pomoči.
Na zgoraj opisano dogajanje se je odzval tudi župan občine Kamnik Matej Slapar, ki je ob tem dejal:
O tako drastičnih spremembah zdravstvenega varstva Slovenk in Slovencev je potrebno govoriti na glas, saj vsi prispevamo v skupno zdravstveno blagajno. Dežurni zdravniki v naši neposredni bližini lahko nam in našim ljubljenim rešijo življenje.
Življenje, ki je najdragocenejša stvar, ki jo imamo, je sveto in o njem ne more in ne sme odločati le peščica ljudi. Danes ali jutri je lahko prav moje ali tvoje življenje odvisno o tem, kako hitro bo dežurni zdravnik lahko ob nas.
Spletno uredništvo, M.V.
