NAJVEČJI EVROPSKI OTOK V SREDIŠČU
Delniški tečaji so v preteklem tednu v povprečju rahlo porasli. Navidezno mirni tedenski premiki pa v ozadju skrivajo pestro dogajanje, za kar je poskrbelo predvsem Združeno kraljestvo. Povečanje tveganj, povezanih s koronavirusom, ter iskanje sporazuma za kontroliran izstop te države iz Evropske unije (EU) sta bili osrednji temi, ki sta polnili naslovnice medijev.
Pretekli teden se je začel v optimističnem vzdušju. Za pozitivno klimo je poskrbela Evropska agencija za zdravila (EMA), ki je cepivu proti koronavirusu družb Pfizer in Biontech podelila dovoljenje za uporabo. Omenjeno odločitev je naknadno potrdila še Evropska komisija, s tem pa se je tudi stara celina pridružila državam, ki so odobrile uporabo cepiva.
A pozitivna pričakovanja, ki jih je prinesla evropska odločitev glede uporabe cepiva, so se žal relativno hitro razblinila. V Združenem kraljestvu so namreč identificirali nov sev koronavirusa, ki naj bi bil po ocenah stroke do 70 % bolj nalezljiv od osnovnega. Pričakovana časovnica sproščanja ukrepov v državi se je kratkoročno podrla kot hišica iz kart, saj so vladni odločevalci za London in dele jugovzhodne Anglije sprejeli najstrožje ukrepe za omejevanje širjenja virusa. Še več, zaradi strahu pred ponovnim pospeškom rasti števila okužb, ki bi jih nov sev lahko prinesel, je vse več držav prekinilo povezave z otoško državo, kar je težavam, ki jih povzroča že sam virus, dodalo še številne motnje v transportu ter oskrbi. Nad Združenim kraljestvom so se začasno zgrnili črni oblaki, če k vsemu omenjenemu dodamo še dejstvo, da konec leta poteče obdobje za sklenitev sporazuma o pogojih sodelovanja, pri čemer so se pogajanja za sklenitev omenjenega sporazuma večkrat znašla v slepi ulici. A čarobnost predbožičnega obdobja je očitno poskrbela za dodatne napore pogajalcev, saj sta obe strani ob koncu preteklega tedna le prišli do dogovora. Saga o izstopu Združenega kraljestva iz EU se bo tako končala na urejen način, kar so trgi pozdravili. Vrednost britanskega funta je tako v preteklem tednu v primerjavi z evrom porasla za dober odstotek.
Za pestro dogajanje na drugi strani Atlantika je v začetku tedna poskrbel ameriški predsednik v odhajanju. Ameriški kongres je namreč v ponedeljek po dolgih pogajanjih potrdil paket zakonov, ki vključuje sveženj pomoči Američanom v skupni vrednosti 900 milijard USD ter 1.400 milijard USD vreden paket financiranja zveznih agencij do septembra 2021. S sprejemom omenjenega paketa bi se ZDA izognile predvsem morebitni zaustavitvi delovanja zveznih agencij po 28. 12. 2020, ko se izteče obstoječe začasno financiranje. Na presenečenje vseh je Donald Trump v ponedeljek zavrnil podpis zakona, saj je bil razočaran nad strukturo in tudi višino pomoči tistim, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Namesto 600 USD pomoči posameznikom je predlagal dvig omenjenega zneska na 2.000 EUR, dodatno pa je nasprotoval, da paket pomoči vključuje tudi pomoč drugim državam namesto ameriškim državljanom.
Ne glede na omenjena politična nesoglasja se je stanje na ameriškem trgu izboljšalo bolj, kot so pričakovali analitiki. V tednu, ki se je končal 19. 12. 2020, je bilo namreč 803 tisoč prvih prosilcev za nadomestilo za primer brezposelnosti (pričakovano 885 tisoč). Dodatno je po končni oceni ameriški BDP v 3. četrtletju glede na predhodno četrtletje porasel (anualizirano) za 33,4 %, kar je 0,3 % točke več kot v drugi oceni, razliko pa gre pripisati predvsem višjim izdatkom za osebno potrošnjo.
Začetek cepljenja v številnih državah bi lahko z vidika naložb predstavljal enega izmed elementov, ki bo vplival na znižanje premije za tveganje finančnih instrumentov. Nižja zahtevana donosnost pa, ceteris paribus, praviloma pozitivno vpliva na tečaje. Vlagatelji si tako lahko za novo leto le želimo, da le-to ne bo postreglo s kakšnim večjim negativnim presenečenjem.
Avtor: Rok Keber, CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji, NLB Skladi, d.o.o.
(Oglaševalska vsebina)
