Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov (OPN) je po novi zakonodaji postalo zahtevnejše, kar trenutno povzroča mnogo preglavic prav občinam, ki želijo prostorske načrte sprejeti in seveda posodabljati – tako za svoj razvoj kakor tudi za svoje občane, ki želijo graditi ali pa spreminjati namembnost zemljišč.
Zakaj je temu tako? Vlada Roberta Goloba je namreč sprejela mnogo sprememb, ki jih od leta 2023 uvajata Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Iz terena tako mnogi eksperti iz urejanja prostora sporočajo, da bodo spremembe namembnosti zemljišč skorajda misija nemogoče, saj zakonodaja določa toliko birokratskih ovir in določenih posvetovanj med že tako nepovezanimi in razdvojenimi institucijami. Kako to razložiti nezadovoljnim občanom, pa je seveda glavno vprašanje.
Kaj novega otežuje sprejem OPN in kakšne so nove zahteve, ki jih uvaja vlada Roberta Goloba? Po novem bo potrebno sledeče:
Vključitev celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): Nova zakonodaja zahteva, da se v postopke sprejemanja prostorskih aktov vključi CPVO, kar podaljša in zaplete postopek priprave OPN. gov.si
Povečana koordinacijska vloga Ministrstva za okolje in prostor (MOP): MOP ima zdaj večjo vlogo pri usklajevanju in zagotavljanju prostorskih podatkov ter pri pridobivanju smernic in mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, kar lahko upočasni postopek zaradi dodatnih usklajevanj. gov.si+1urbaniizziv.si+1
Občine morajo postopoma nadomestiti obstoječe prostorske akte z novimi, kar zahteva dodatna prizadevanja in prilagoditve na novi sistem. gov.si Pomanjkljiva določnost v pravnem smislu lahko povzroči nejasnosti in ovire pri izdaji gradbenih dovoljenj, kar dodatno otežuje sprejemanje OPN. dz-rs.si+1gov.si+1
Novi zakon zahteva torej več usklajevanj med občinami, državnimi institucijami in civilno družbo. Mnenjedajalci (ministrstva, agencije, zavodi) imajo zdaj večja pooblastila, kar pomeni, da lahko zavrnejo OPN ali zahtevajo dodatne spremembe. Občine se seveda zato soočajo z več birokratskimi ovirami, kar podaljšuje postopek sprejemanja OPN, prav tako ga je potrebno pripraviti v več fazah in zagotoviti širšo javno razpravo, kar povečuje administrativno breme.
Vse našteto prispeva k oteženemu in daljšemu postopku sprejemanja občinskih prostorskih načrtov po novi zakonodaji. Upamo, da bo vlada ukrepala in imela dovolj posluha do občin in regionalnega oz. lokalnega razvoja, saj trenutno ne kaže dobro.
Portal notranjska.sik
 je po novi zakonodaji postalo zahtevnejše, kar trenutno povzroča mnogo preglavic prav občinam, ki želijo prostorske načrte sprejeti in seveda posodabljati - tako za svoj razvoj kakor tudi za svoje občane, ki želijo graditi ali pa spreminjati namembnost zemljišč.){kind=link}