Članek Jurija Šimaca z naslovom »Davki: kako so nas naplahtali Golob, Mesec in Han«, objavljen v Financah, izpostavlja očitno protislovje med predvolilnimi opozorili vladajoče koalicije in njihovimi dejanskimi potezami po prevzemu oblasti. Kaj se je v resnici dogodilo?
Avtor poudarja, da so Robert Golob, Luka Mesec in Matjaž Han pred volitvami svarili pred javnofinančno katastrofo, če bi se izvedla davčna razbremenitev plač v višini približno 800 milijonov evrov, češ da bi tak ukrep ogrozil stabilnost državnih financ. Takšna retorika je bila uporabljena kot argument proti nižjim davkom za zaposlene.
Po prevzemu oblasti pa je vlada, po Šimčevih navedbah, ravnala povsem drugače. Namesto zadržanosti pri izdatkih je strošek plač v javnem sektorju povečala za okoli dve milijardi evrov, kar večkrat presega znesek, pred katerim so prej svarili kot nevarnim. Avtor to razume kot dokaz dvojnih meril: razbremenitev zasebnega sektorja naj bi bila neodgovorna, povečanje izdatkov za javni sektor pa ne.
Opozorila o fiskalni apokalipsi (pred prevzemon oblasti) niso bila resno utemeljena, temveč predvsem politično orodje, s katerim je nova oblast upravičevala svojo davčno politiko. Problem javnih financ ni v pomanjkanju denarja, temveč v političnih prioritetah in razporejanju sredstev.
Poglejmo kaj vse je vpeljala Golobova vlada – saj je čas, da si vsi nalijemo čistega vina:
Vlada Roberta Goloba torej javno govori o solidarnosti in reformah, a podatki kažejo drugačno sliko. Novi davki, prispevki in nadomestila že presegajo milijardo evrov dodatnih obremenitev, še preden so vsi ukrepi sploh uveljavljeni.
Največji del predstavlja preoblikovani zdravstveni prispevek, ki je postal nov obvezni davek: v letu 2024 je prinesel več kot 637 milijonov evrov, leta 2025 pa naj bi presegel 715 milijonov, brez vidnih izboljšav v zdravstvu. Sledijo višji davek na dobiček podjetij, nov prispevek za dolgotrajno oskrbo ter vrsta manjših obremenitev – od davkov na banke in sladke pijače do višjih trošarin in RTV-prispevka.
Skupni učinek je stalno naraščajoč finančni pritisk na državljane in gospodarstvo, ob tem pa javne storitve ostajajo enake. Ključno vprašanje zato ostaja: zakaj ljudje plačujejo vedno več, dobijo pa vedno manj?
notranjska.si