V zadnjih dneh s strani delodajalcev prihajajo opozorila o tem, kako so jih ministrstva izločila iz priprave vsebine pravilnika in pripravila pravila, ki odpirajo preveliko število novih vprašanj in pomislekov. Po njihovem prepričanju je nesprejemljiva popolna izključitev vloge delodajalca v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni, saj bi bilo potrebno delodajalcu omogočiti aktivnejšo in ne zgolj obrobno vlogo.

 

Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministra za gospodarstvo in na ministra za zdravje naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s Pravilnikom o poklicnih boleznih.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Poklicne bolezni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Z izzivi prepoznavanja teh bolezni se v Sloveniji res soočamo že (pred)dolgo, opozorila o neurejenem področju pa so prihajala tako s strani delodajalcev kot s strani delavcev. Na ministrstvu ste pred časom pripravili Pravilnik o poklicnih boleznih, ki je stopil v veljavo 1. maja letos. Prve informacije o tem, kako nameravate s pravilnikom izboljšati delovne pogoje zaposlenih, ustrezno poskrbeti za tiste, ki so že zboleli, ter dolgoročno preprečiti nastanek novih bolezni, so bile pozitivne in se je z njimi moč strinjati.

Ob tem sem prepričana, da gre za občutljivo in hkrati izjemno pomembno področje, kjer je še toliko bolj pomembno, da se najde primerna ureditev, ki bo na eni strani ščitila zdravje zaposlenega in mu omogočala kakovostno delovno mesto, na drugi strani pa delodajalca prepoznala kot nekoga, ki si želi zdravega in motiviranega delavca, za katerega ima tudi sam interes, da opravlja delo v primernem delovnem okolju. Vsak nov predpis tako nikakor ne sme vnašati dodatnega razdora med delojemalcem in delodajalcem.

Glede na to, da se tako predsednik vlade kot številni ministri radi pohvalite, kako je ena izmed vaših prioritet delovanja sodelovanje in vključevanje vseh deležnikov, česar prejšnja vlada naj ne bi počela, je bilo pričakovati, da ste vsebino pravilnika uskladili z delodajalci in delojemalci ter v dobrobit vseh prišli do konsenza. Pa temu očitno ni tako.

V zadnjih dneh s strani delodajalcev prihajajo opozorila o tem, kako ste jih, kljub drugačnim zagotovilom, že pred meseci izločili iz priprave vsebine pravilnika in pripravili pravila, ki odpirajo preveliko število novih vprašanj in pomislekov. Naj izpostavim zgolj dve. Po njihovem prepričanju je nesprejemljiva popolna izključitev vloge delodajalca v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni, saj bi bilo potrebno delodajalcu omogočiti aktivnejšo in ne zgolj obrobno vlogo. Poleg tega se delodajalci bojijo porasta odškodninskih zahtevkov, ki bodo padla na njihova ramena, saj bodo imeli, prav zaradi njihove izključitve iz procesa ugotavljanja poklicne bolezni, izjemno omejene možnosti odzivanja.

Glede na vse navedeno me zanima:

1.     Zakaj pri pripravi vsebine Pravilnika o poklicnih boleznih niste sodelovali z delojemalci in upoštevali njihovih predlogov?

2.     S čim utemeljujete odločitev, da so dobro, da so delodajalci izločeni iz celotnega postopka ugotavljanja poklicnih bolezni?

3.     Ali nameravate pravilnik v bližnji prihodnosti popraviti?

 

Spletno uredništvo, M.V.

Vir: sds.si

Slika je simbolična.