Na današnji dan mineva osemnajst let od smrti očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika, ki je bil motor slovenskega osamosvajanja in demokratičnih procesov ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki sta bila boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega človeka.
Dr. Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Že v svojih mladostniških letih je znal jasno in glasno zagovarjati svoja stališča in prepričanja ter kritično opozoriti na napake jugoslovanskega totalitarnega sistema. V šolskem časopisu Iskanja je objavil nekaj kritičnih misli glede nedemokratičnega režima, zaradi česar je bil kaznovan s prepovedjo opravljanja zaključnega izpita. To ga ni ustavilo v iskanju in borbi za resnico.
V Reviji 57 je objavil članke, ki so kritizirali gospodarsko politiko komunističnega sistema in bil zaradi tega obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi, po mnenju jugoslovanskega režima, s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba je verjetno služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnem sistemu. Po petih letih je bil izpuščen. Že v naslednjem letu je s člankom “Problemi našega kmetijstva” opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.
Kljub izgnanstvo je bil z mislimi in srcem vedno v domovini, v Sloveniji. Njegov odhod je bil zgolj začasen. Sredi 80. let je ponovno objavljal v Sloveniji, v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Pučnik je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in kasneje prevzel njeno vodenje. V času osamosvojitvenih procesov je vodil koalicijo DEMOS, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah, uspešno izvedla plebiscit za samostojno Slovenijo, popeljala slovenski narod v samostojnost in jo ubranila pred napadom JLA. Po razpustu Demosa je dr. Jože Pučnik nadaljeval pot kot poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. V mandatu 1992-1996 je vodil Preiskovalno komisijo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev. Po končanem poslanskem mandatu se je umaknil iz aktivne politike, a ostal častni predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije.
Danes delo dr. Jožeta Pučnika vse bolj vrednotimo in spoštujemo. Samostojno Slovenijo si brez njegovega posega v slovenski politični prostor težko predstavljamo, saj je Slovenija na podlagi njegovega udejstvovanja dosegla vse tiste cilje, ki si jih je zadala v času demokratičnih premikov. Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki sta bila boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega človeka. Iz spoštovanja do njegovega dela in izročila se je treba za uresničitev obeh boriti še naprej.
Uredništvo
