Evropski poslanci opozarjajo na politično vmešavanje in ogrožanje pravne države v Sloveniji

Podpisani poslanci Evropskega parlamenta vas želimo opozoriti na nedavno odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Z glasovi 4 proti 1 je sodišče razveljavilo odločitev o začasni delni ukinitvi spremembe Zakona o RTV Slovenija. Velja omeniti ločeno mnenje enega ustavnega sodnika, ki opozarja na zaskrbljujoče politično vmešavanje v delo sodišča in uveljavljanje neustavnega, arbitrarnega in politično motiviranega ukrepa nekaterih sodnikov. Ta odločitev krši ustavne pravice pobudnikov, ki so vložili zakon v ustavno presojo, zlasti članov sedanjega programskega sveta RTV Slovenija.

Predlog spremembe Zakona o RTV Slovenija, ki ga je predlagala sedanja slovenska vlada, ki jo vodi Robert Golob, bi bistveno spremenila strukturo Programskega sveta RTV Slovenija slovenske javne radiotelevizije RTV Slovenija. Ta sprememba bi vladajoči stranki in njenim pooblaščencem dala nekontroliran ideološki nadzor nad javno radiotelevizijo in njenim programom in vsebino. Več uglednih slovenskih pravnih strokovnjakov je zakon označilo za protiustavnega, njegova ustavnost pa je trenutno v postopku presoje na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Zaradi resnosti ugotovljene neustavnosti je Ustavno sodišče zakon začasno zadržalo februarja 2023 do končne odločitve, saj bi z njim prenehali mandati predlagateljev (članov programskega sveta) takoj po uveljavitvi. Od februarja dalje so se sodniki ustavnega sodišča soočali s hudimi političnimi pritiski s strani sedanje vlade in poslancev vladajoče koalicije, da bi “sprejeli pravo odločitev”. Žal je ta pritisk privedel do pravno zmedene odločitve brez primere, ki je preklicala odložitev in zakon je začel veljati, ne da bi sodniki sprejeli končno odločitev o njegovi ustavnosti. Sodišče je trdilo, da je v slepi ulici in da ne more sprejeti odločilne sodbe, zaradi česar je razveljavilo začasni preklic zakona in je vodilo do prenehanja mandatov sedanjih članov programskega sveta RTV Slovenija.

Danes je ločeno mnenje ustavnega sodnika osvetlilo celotno zadevo. Razkriva namreč, da je sodba temeljila na neresničnih podatkih in da so posamezni ustavni sodniki organizirali zapleteno shemo, da bi postopek usmerili v korist da bi omogočili uveljavitev očitno protiustavnega zakona.

Trditve zadevnega ustavnega sodnika upravičujejo temeljito preiskavo institucij EU in mednarodne skupnosti. Če so te trditve resnične, ne spodkopavajo le temeljna načela pravne države, temveč tudi načela demokracije.

Po mnenju ustavnega sodnika Roka Svetliča je glavni razlog za odločitev o preklicu suspenza napačna trditev, da pridobitev petih glasov za vsebinsko odločitev ni bila dosegljiva s trenutno sestavo sodišča. Le tri dni pred odločitvijo je namreč ena različica osnutka kompromisa prejela podporo petih sodnikov, druga različica pa celo podporo šestih sodnikov. Te različici sta bili še vedno v obravnavi na dan glasovanja. Kljub odsotnosti enega sodnika, se je pojavilo nenavadno mnenje, da so vse različice kompromisa neizvedljive in da je nadaljnje zasledovanje vsebinske rešitve brez smisla. Eden od sodnikov je z neomajno odločnostjo za odpravo suspenza zahteval takojšnje glasovanje o odpravi začasne prekinitve.

Pred glasovanjem ni bilo razprave in poročevalec ni predstavil osnutka sklepa na podlagi katerega so sodniki odločali. Glasovanje je potekalo nenadoma. Posledično je ustavni sodnik Rok Svetlič, v skladu s poslovnikom ustavnega sodišča zahteval, da se v zapisnik ustavnega sodišča vključi naslednje besedilo, ki ga je prebral pred odločanjem:

“Ustavni sodnik Rok Svetlič, bi rad pred glasovanjem spomnil spoštovane kolege in kolegice na naslednje:

1. Ustava, Zakon o Ustavnem sodišču ali kateri koli drug zakon ne daje podlage za takšno odločitev. Prav tako ne obstaja ustaljena sodba Ustavnega sodišča, ki bi bi jo dopuščala. Medtem, ko se je zgodil en sam primer odprave začasnega zadržanja v korist pobudnikov, v neštetih drugih primerih začasnega zadržanja, Ustavno sodišče po uradni dolžnosti ni moglo posredovati. To kaže na nasprotje ustaljenih sodb Ustavnega sodišča: da poseganje v odločitev o začasnem zadržanju ni dopustno.

2. Ustavno sodišče z razveljavitvijo začasnega suspenza pobudnikov, ki jim je po zakonu potekel mandat, onemogoča sodno varstvo, ki je ustavna pravica.

3. Z razveljavitvijo začasnega zadržanja v tej fazi postopka je Ustavno sodišče kršilo pravico pobudnikov do izjave, ki je ustavna pravica.

4. Naloga sodne veje oblasti je, da nadzoruje in omejuje izvršilno in zakonodajne veje oblasti.”

Kljub tej prošnji se je glasovanje nadaljevalo. Takoj po glasovanju o sklepu je Ustavno sodišče novico javno objavilo, kar odstopa od običajne prakse. Ta naglica je preprečila, da bi sočasno objavili odklonilna mnenja, ki so sestavni del sporočila Ustavnega sodišča. Sodniki tudi niso imeli dovolj časa za razmislek, vključno z morebitno razveljavitvijo odločbe. Odklonilna mnenja služijo predvsem kot poziv za preostale sodnike, naj ponovno preučijo argumente manjšinskega sodnika.

Po objavi odločbe štirih ustavnih sodnikov, ki so razveljavili odločbo, ki jo je februarja sprejelo pet ustavnih sodnikov, da bi odložili politične spremembe v celotnem vodstvu RTV Slovenija do presoje ustavnosti sprememb, so štirje od sodnikov v ločenem mnenju pohiteli z neupoštevanjem argumentov odklonilnih sodnikov.

Poleg tega sodnik Svetlič poudarja, da je bila pravica pritožnikov do sodnega varstva resno kršena. Njihovi mandati so prenehali veljati brez posamične odločitve, s čimer jim je bilo onemogočeno možnost uveljavljanja pravnega varstva pred rednimi sodišči. Poleg tega izpodbijani amandma Zakona o RTV Slovenija ne omogoča nobenih pravnih sredstev. Pobudniki niso imeli nobenih sredstev sodnega varstva razen omejenega varstva, ki je bilo na voljo pred Ustavnim sodiščem. S sprejetjem tega sklepa so bili prikrajšani za ustavno zagotovljeno sodno varstvo.

Poleg tega poudarja politične pritiske, s katerimi so se sodniki soočali od začetnega zakona. Tik pred sejo 15. februarja 2023, je vlada predlagala odloženo javno obravnavo, da bi omogočila dokončno oblikovanje novih organov RTV v naslednjih dneh, s čimer bi se izognila morebitnemu začasnemu zadržanju, ki ga je Ustavno sodišče je predhodno določilo. S tem manevrom bi dosegli enak rezultat kot z odpravo začasne prekinitve. Poleg tega sta tako vlada, kot državni zbor sodelovala s taktiko izločanja sodnikov, kar se še nikoli prej ni zgodilo. Podane so bile številne napadalne in žaljive izjave o Ustavnem sodišču in zagotovila, da bodo oblasti svoje cilje dosegle z vsemi sredstvi. O toksičnem učinku takšnega odnosa do ustavnega sodišča je pričalo slavje nekaterih provladnih delavcev RTV Slovenija ob preklicu suspenza. V javnih govorih je bila izražena navdušena »zmaga« v težki »bitki« in hvaležnost vsem, ki so »pomagali« doseči to zmago. Takšna retorika je zelo zaskrbljujoča. Slavili so uveljavitev zakona, katerega ustavnost ni bila ugotovljena in morda tudi nikoli ne bo, saj so sodniki, kot trdijo, večno v slepi ulici. Kako lahko kdo spregleda dejstvo, da sodne odločitve niso »boj« in uspeh ene stranke ni enak »zmagi«? Ne gre za nikogaršnjo zmago, ampak eroziji demokratičnih institucij, zaključuje Svetlič.

Trditve ustavnega sodnika so hude in jasno kažejo na politizacijo najvišjih ravni sodne veje oblasti in očitno infiltracijo izvršilne veje oblasti v sodne zadeve. Globoko smo zaskrbljeni, da so ta temeljna načela pravne države v Sloveniji resno ogrožena. Evropske oblasti pozivamo, naj začnejo temeljito preiskavo slovenske vlade, tako izvršilne kot sodne veje oblasti, ter da te pomisleke obravnavajo v naslednji izdaji poročila Evropske komisije o vladavini prava.