Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper so zaključili dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo in na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper 5 osumljencev: slovenskega državljana, direktorja družbe iz Kopra, italijanskega državljana, trgovskega zastopnika družbe iz Kopra, in tri italijanske državljane, direktorje treh družb iz Celja. Navedeni so utemeljeno osumljeni storitve dveh kaznivih dejanj Davčne zatajitve (po 1. odstavku 249. člena KZ-1) in petih kaznivih dejanj Ponareditve ali uničenja poslovnih listin (po 1. in 2. odstavku 235. člena KZ-1).
Predkazenski postopek so kriminalisti pričeli na podlagi dveh kazenskih ovadb FURS-a in ga nadaljevali s pridobivanjem dodatnih dokazov.
Preiskava je razkrila, da sta 50-letni direktor koprske družbe in 58-letni trgovski zastopnik iste koprske družbe (slednji ni imel nobene formalne funkcije družbi, temveč je to družbo obvladoval iz ozadja), s tremi direktorji celjskih družb, ki so bili njuni pomočniki, v obdobju let 2018 – 2020, sklenila več lažnih poslov, z namenom izvedbe sistemske utaje DDV na ozemlju Slovenije, v t. i. davčnem vrtiljaku. V okviru teh poslov so vse tri celjske družbe koprski družbi izdale več lažnih računov za neobstoječe dobave blaga in storitev, v katerih so obračunale DDV, ki ga niso plačale v davčno blagajno. Koprska družba je prejete lažne račune vključila v svoje davčne obračune in uveljavljala vračilo DDV, ki ga je dobila povrnjenega od FURS-a, v znesku preko 480.000 evrov. Nato je te lažne račune zaračunala dalje dvema »slamnatima« družbama iz Italije in pri FURS-u uveljavljala oprostitev plačila DDV s tem, ko je lažno prikazala dobave v drugo državo članico EU, Italijo, »slamnatima« družbama.
S temi dejanji sta 50-letnik in 58-letnik, ob pomoči treh ovadenih direktorjev celjskih družb, oškodovala proračun Slovenije za preko 480.000 evrov, koprski družbi pa pridobila protipravno premoženjsko korist v enaki višini.
Za kaznivo dejanje Davčne zatajitve (po 249. členu KZ-1) je zagrožena zaporna kazen od enega do osem let, za kaznivo dejanje Ponareditev ali uničenje poslovnih listin (po 235. členu KZ-1) pa zaporna kazen do dveh let.
Spletno uredništvo
