Slovenci bodo v nedeljo, 6. decembra 2026, odločali o usodi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel že 11. maja letos.

Zakon med drugim predvideva znižanje DDV na osnovna živila, možnost cenejših energentov, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in spremembe obdavčitve podjetnikov. Toda njegova uveljavitev je zaradi referenduma za zdaj ustavljena. Sindikalne centrale so zbrale potrebne podpise za referendum, saj opozarjajo, da bi ukrepi lahko oslabili financiranje pokojninske, zdravstvene in drugih javnih blagajn.

Račun, ki pritegne pozornost: tudi 1.236 evrov na leto?

Na Facebooku se širijo izračuni, po katerih bi lahko posamezno gospodinjstvo prihranilo približno 78 evrov na mesec oziroma 936 evrov letno. Z upoštevanjem dodatnih prihrankov pri ogrevanju se omenja celo 1.236 evrov. Številke so privlačne, a imajo pomembno pomanjkljivost. Združujejo namreč ukrepe, ki jih predvideva interventni zakon, z že veljavnimi ukrepi pri gorivih in morebitnimi prihodnjimi spremembami RTV-prispevka.

Zato smo preverili, koliko bi lahko gospodinjstvo dejansko prihranilo samo zaradi ukrepov, ki jih vsebuje ZIURS.

Cenejša hrana: za 800 evrov nakupov približno 30 evrov manj

Eden najopaznejših ukrepov je znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za določena osnovna živila. Med izdelki, ki bi jih zajela nižja stopnja, so kruh, moka, testenine, mleko, jajca, maslo, jogurt, določene vrste mesa ter sveže sadje in zelenjava.

Če gospodinjstvo mesečno za ta živila porabi 800 evrov, bi lahko ob popolnem prenosu nižjega davka v cene prihranilo približno 30 evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni skoraj 360 evrov. A tu obstaja pomemben pogoj. Znižanje DDV še ne zagotavlja enakega znižanja cen v trgovinah. Odločilno bo, koliko davčne razbremenitve bodo trgovci dejansko prenesli na kupce.

Elektrika in plin: Pri 200 evrih položnic še dobrih 20 evrov prihranka

Drugi pomemben ukrep posega na področje energetike. Zakon omogoča začasno znižanje DDV z 22 na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Gospodinjstvo, ki za elektriko in plin mesečno plačuje 200 evrov, bi lahko prihranilo približno 20,50 evra na mesec.

Upokojencem več denarja: Koliko bi ostalo od pokojnine, če odštejemo prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Interventni zakon prinaša tudi spremembo, ki neposredno zadeva upokojence. Predvidena je odprava enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se trenutno odteguje od njihovih pokojnin. Prihranki bi bili odvisni od višine pokojnine:

• Pri 900 evrih pokojnine: 9 evrov mesečno
• Pri 1.000 evrih pokojnine: 10 evrov mesečno
• Pri 1.200 evrih pokojnine: 12 evrov mesečno

Upokojenec s pokojnino 1.000 evrov bi tako na leto obdržal dodatnih 120 evrov. Zakon predvideva tudi možnost prejemanja polne starostne pokojnine ob nadaljevanju dela, vendar pod določenimi pogoji.

Koliko bi lahko minimalno prihranila štiričlanska družina?

Kaj bi to pomenilo na letni ravni?

Letni izračun je zgolj scenarij, ne napoved: DDV za energente bi lahko veljal največ devet mesecev, prihranka pri bencinu pa ni mogoče zagotoviti za celo leto.

Velike spremembe tudi za normirance in podjetnike

Pomemben del zakona je namenjen gospodarstvu. Predvidena je prenova sistema normiranih odhodkov, pri kateri bi se prihodkovni pragovi za uporabo sistema zvišali do 150.000 evrov za podjetnike, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje samozaposlitve, in do 70.000 evrov za druge zavezance.

Med predvidenimi novostmi so še ugodnejša obravnava manjših podjetnikov, odprava določenih prispevkov za popoldanske samostojne podjetnike in uvedba tako imenovane razvojne kapice. Ta bi najvišjo osnovo za obračun socialnih prispevkov omejila na 7.500 evrov mesečno.

Posebne spremembe so predvidene tudi pri obdavčitvi najemnin, predvsem v primerih oddajanja nepremičnin določenim skupinam najemnikov. Finančna uprava je 16. oktobra posebej opozorila, da bi nekatere spremembe za normirance v primeru uveljavitve ZIURS veljale že za davčno leto 2026.

Kaj pa bencin? Prihranek približno 14 evrov mesečno je mogoč

V javnosti se pogosto pojavlja tudi podatek o približno 14 evrih mesečnega prihranka pri bencinu. Takšna ocena ima podlago v vladnih ukrepih, vendar ni neposredna posledica interventnega zakona.

Vlada je namreč že med letom znižala trošarine, uvedla oziroma ohranila regulacijo določenih cen goriv in začasno odpravila posamezne dajatve. Po podatkih ministrstva je ocenjeni prihranek pri nakupu 50 litrov bencina približno 10 evrov glede na hipotetično ceno brez navedenih ukrepov.

Voznik, ki mesečno porabi 70 litrov bencina, bi tako lahko prihranil približno 14 evrov mesečno oziroma 167 evrov na leto, če bi enake razmere veljale vse leto.

Podobno velja za kurilno olje. Vlada ocenjuje, da je pri nakupu 1.000 litrov zaradi regulacije in nekaterih začasnih oprostitev dajatev prihranek približno 215 evrov v primerjavi s hipotetično neregulirano ceno.

Bo postal RTV-prispevek prostovoljen?

V razpravah o nižjih življenjskih stroških se pojavlja tudi vprašanje RTV-prispevka. O odpravi obveznega plačevanja so državljani odločali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra. Toda tega vprašanja ne ureja interventni zakon. Morebitna sprememba obveznosti plačevanja bi zahtevala ustrezno zakonodajno ureditev.

Izračun: Koliko denarja bi lahko ostalo v žepu upokojencu, ki živi sam?

Poglejmo konkreten primer. V gospodinjstvu živi upokojenec z 900 evri pokojnine. Za osnovna živila, ki bi jih zajelo znižanje DDV, mesečno porabijo 400 evrov, za elektriko in plin pa plačujejo 200 evrov. Če bi zakon začel veljati, če bi trgovci znižanje DDV v celoti prenesli na kupce in če bi vlada aktivirala tudi nižji DDV za energente, bi bili okvirni mesečni prihranki naslednji:

Takšno gospodinjstvo bi lahko v času sočasne veljavnosti vseh treh ukrepov prihranilo skoraj 46 evrov mesečno.

Če bi se enak mesečni znesek ponavljal vseh dvanajst mesecev, bi matematično pomenil približno 551 evrov. Vendar to ni realna napoved celoletnega prihranka, saj je energetski ukrep omejen na največ devet mesecev in je odvisen od posebne odločitve vlade. Višine prihrankov seveda ne bi bile enake za vsa gospodinjstva. Odvisne bi bile od njihovih izdatkov, višine pokojnin in drugih okoliščin.

Druga plat zakona: Fiskalni svet opozarja na 1,2 milijarde evrov

Čeprav zakon predvideva neposredne razbremenitve, pa se odpira pomembno vprašanje: kako bi spremembe vplivale na državne finance?

Fiskalni svet je septembra objavil analizo, po kateri bi zakon v letu 2027 lahko neposredno poslabšal javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov. Po njegovih ocenah bi ukrepi verjetno spodbudili gospodarsko rast in bi se izpad počasi pokril. Delodajalske organizacije zakon podpirajo, ker pričakujejo ugodnejše poslovno okolje, večjo konkurenčnost in razbremenitev prebivalstva. Sindikati mu nasprotujejo predvsem zaradi tveganj za financiranje javnih sistemov, med njimi zdravstva in pokojninske blagajne.

6. decembra odločitev o zakonu, ki posega v vsakdanje stroške

Interventni zakon tako pomeni mnogo davčnih razbremenitev. Za posamezna gospodinjstva bi lahko pomenil nižje stroške hrane, energentov in manjše obremenitve pokojnin. Za podjetnike predvideva spremembe davčnih pravil in prispevkov. Hkrati pa bi zmanjšal nekatere javnofinančne prihodke.

Koliko bi od predvidenih razbremenitev dejansko občutili državljani, je odvisno od uveljavitve zakona, dodatnih odločitev vlade ter ravnanja trgovcev in ponudnikov storitev. Odgovor na prvo vprašanje bo znan 6. decembra 2026, ko bodo volivci odločali o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Viri: Državni zbor RS, PISRS, Finančna uprava RS, Trgovinska zbornica Slovenije, Fiskalni svet, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ter Državna volilna komisija.

P.N.