Praznično drevesce
Starodavne kulture so zimzelenemu rastlinju pripisovale posebno življenjsko moč, zato je v obredih povezano z zimskim obratom sonca, ki je za človeka pomenil vrnitev iz otrplosti v življenje. Zeleno drevo je pozneje postalo del krščanskega božičnega obredja. Izbira božično-novoletnih drevesc na tržišču je res velika. Da bi izbrali najprimernejše in hkrati prijazno do okolja, je treba poznati nekaj dejstev.
Umetno ali naravno drevo?
Umetne smrečice so se prvič pojavile proti koncu 19. stoletja v Nemčiji. Dolgo je veljalo, da z izbiro umetnega drevesca ohranimo naravno smrečico pri življenju in je zato bolj ekološka izbira. Na tržišču je zelo velika ponudba plastičnih smrečic, katerih uporabna doba je ocenjena na okoli 15 let. Vedeti pa moramo, da PVC-material, iz katerega so narejene, pridobivajo iz nafte ob veliki porabi energije in vode, lahko vsebujejo tudi ostanke težkih kovin, poleg tega jih je po uporabi težko reciklirati in tako puščajo zelo velik ogljični odtis. Veliko bolj ekološke so smrečice, izdelane iz lesa, kartona in drugih enkrat že uporabljenih materialov, posebno če jih je možno reciklirati.
Naravna drevesca v dom prinašajo posebno energijo in vonj po božiču. Težavo pa marsikomu predstavlja odpadanje iglic, zato je najprimerneje, da drevesce postavimo v okrasni lonec, napolnjen s kamenjem, v katerega nalijemo vodo. Obenem moramo poskrbeti, da drevesce ne stoji v bližini ogrevalnih teles. Na ta način lahko tako smreka kot jelka ostaneta zeleni vse praznike.
Slovensko ali tuje?
Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc, kot so kavkaške jelke, znane tudi pod imenom nordijska jelka, in srebrne oziroma bodeče smreke. Te naj bi bile zelo trpežne, s počasnejšim odpadanjem iglic. Težava nastane, če jih nespametno odložimo v naravi, saj močno ogrozijo zdravje slovenskih gozdov. Ta drevesca namreč pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Z vidika varstva gozdov tujerodna drevesca predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi se v Slovenijo lahko prenese bolezni in škodljivce, ki bi v primeru razširitve na rastoče iglavce povzročile večjo škodo v gozdovih in parkih.
Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk ter bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Iz gozda so pridobljena na naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladega drevja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.
Je prav, da se drevesca sekajo?
Na strani Zavoda za gozdove Slovenije lahko zasledimo, da pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja ZGS na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov ali nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti med prevozi in prodajo označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Kam z naravnim drevescem po praznikih?
Zelo pomembno je, da odslužene smrečice končajo v pravih zabojnikih. Naravne sodijo v zabojnike za biološke odpadke ter v zabojnike za zeleni rez v zbirnih centrih, umetne smrečice pa v ustrezne zabojnike, ki jih najdete v zbirnih centrih.
Spletno uredništvo Vir: Zavod za gozdove Slovenije
