V intervjuju za Euronews Serbia je predsednik SDS, Janez Janša, ocenil izzive, s katerimi se sooča Evropska unija. Poudaril je pozabljeno idejo EU kot projekta miru ter izrazil zaskrbljenost glede vplivov Rusije v vzhodni Evropi in mešanih vplivov na Zahodnem Balkanu.
Janša je kritiziral birokratske ovire pri širitvi EU ter izpostavil notranje zadeve Slovenije, vključno z nezadovoljstvom z delom trenutne vlade. V intervjuju je spregovoril tudi o medsebojnih odnosih med državami Zahodnega Balkana in njegov pogled na vojno v Ukrajini ter vlogo EU.
Slovenija se je pridružila Evropski uniji v njeni zlati dobi, ko se je zdelo, da se uresničujejo sanje o združeni in svobodni Evropi. Vendar je kmalu potem prišla finančna kriza in z njo doba krize, ki še vedno traja, pri čemur je Janša spomnil na vojno v Ukrajini ter Brexit. Omenil je tudi dejstvo, da so poznejše generacije pozabile na temeljno idejo EU. EU je bila vzpostavljena kot projekt miru, ki naj bi zaščitil ljudi pred katastrofami, ki so jih doživeli v 20. stoletju.
Glede integracije Zahodnega Balkana v EU je Janša izpostavil, da je bilo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU pod njegovo vlado postavljen poudarek na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in da je bil na to temo leta 2021 organiziran tudi vrh na Brdu. Omenil je, da so nekateri članici EU nasprotovali predlagani časovnici integracije Zahodnega Balkana v EU do leta 2030, zaradi česar je vprašanje še vedno odprto. Ob tem je izpostavil, da Evropa ni prazen prostor in da ne širitev EU pomeni prepuščanje prostora drugim vplivom. Spregovoril je o vplivih Rusije na vzhodnem delu Evrope in mešanih vplivih na Balkanu, pri čemer je poudaril, da ne verjame, da bi države na Balkanu lahko postale del Ruske federacije tudi če formalno niso del EU.
Janša je označil Brexit za katastrofo in dejal, da nekateri nasprotniki širitve svojih stališč ne izražajo odprto, temveč namesto tega ustvarjajo birokratske ovire za vstop novih držav članic. Janša zagovarja strateški pristop k širitvi EU, podobno kot je bilo v času pristopa Slovenije k EU. Ob tem je dodal, da je izpolnjevanju določenih meril in standardov nujno, ampak kljub temu mora poudarek biti na strateškem, ne pa na birokratskem pristopu.
Glede širitve EU na Ukrajino je dejal, da denar pri odločitvah o širitvi ne bi smel igrati glavne vloge, saj drugače se bo cena plačala s krvjo. Nekateri nasprotniki širitve EU, predvsem na Zahodu, se po njegovih besedah osredotočajo na pragmatične razloge. Podal je primer liberalnega predsednika vlade, ki se osredotoča na ugodnejšo delovno silo, ki prihaja iz Balkana, namesto na strateške vidike priključitve Zahodnega Balkana v EU.
Janša je izrazil negotovost glede konca ukrajinske vojne ter omenil možnost “zamrznjenega konflikta” in poudaril, da je situacija odvisna predvsem od Združenih držav. Evropska unija ima po mnenju Janše več “mehke moči” kot dejanske strukture, kar otežuje reševanje krize.
Ob koncu konflikta pa se bo postavilo vprašanje o prihodnjih odnosih EU z Rusijo. Janša opozarja, da bo Rusija ostala pomembna in da zmaga Ukrajine ne pomeni uničenja Rusije, temveč osvoboditev Ukrajine.
Glede trenutne situacije v Sloveniji je Janša izpostavil več ključnih točk nezadovoljstva z vlado, predvsem pomanjkanje načrtov in strategije s strani trenutne vlade. Po več kot letu in pol vodenja Janša meni, da je premalo, če se le izrekaš proti nečemu, in da je potrebno imeti cilje ter se boriti za njih in jih uresničevati. Spregovoril je o resnosti trenutne politične situacije in dejal, da obstaja možnost zamenjave predsednika vlade ali celo predčasnih volitev.
Spregovoril je tudi o varnostnih vprašanjih, zlasti glede ilegalnih migracij. Kritično je spregovoril o stališču vlade, ki po njegovih besedah ne obravnava resnosti problema ilegalnih migracij. Janša je poudaril razliko med legalno in ilegalno migracijo ter opozoril, da je ključno, da med njima razlikujemo. Kritiziral je tudi slab odziv vlade na povečanje števila ilegalnih migrantov in naraščanje resnih zločinov, ki so povezani z njimi.
Na vprašanje o izjavi glede oboroževanja državljanov je Janša pojasnil, da je to izjava o pripravljenosti in obrambi države, saj je Slovenija slabše vojaško pripravljena, kot je bila pred tremi desetletji. Poudaril je, da je govoril o legalnih metodah pridobitve znanj in orodij ter da podpira zakonito pridobivanje teh sposobnosti. Ob tem je izpostavil, da ne spodbuja nezakonitega oboroževanja.
Pogovor se je dotaknil tudi odnosov med Slovenijo in Srbijo. Janša je poudaril pomen ekonomskega sodelovanja in naraščajoče trgovinske kooperacije med državama. Izrazil je podporo članstvu Srbije v Evropski uniji. Spregovoril je tudi o statusu Srbov v Sloveniji kot narodne manjšine. Pojasnil je, da poseben status Madžarov in Italijanov v Sloveniji izhaja iz obdobja, ko je bila Slovenija del Jugoslavije in so bili prebivalci drugih delov Jugoslavije zato izvzeti iz statusa manjšine. Opozoril je na močan status, ki ga prinaša naša Ustava manjšinam (npr. poslanec v Državnem zboru) in dejal, da bi dodelitev enakega statusa vsem manjšinam močno spremenilo razmerja moči v parlamentu. Kljub temu, da status manjšin ostaja odprto vprašanje, je dejal, da ni za pričakovati, da bi tudi druge manjšine dobile predstavnika v našem Državnem zboru.
Janša je spregovoril tudi o odnosih med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Izpostavil je, da bi lahko članstvo v EU pripomoglo k reševanju dolgoletnih vprašanj med Srbijo in Hrvaško. Omenil je slovenski mejni spor s Hrvaško, ki kljub nerešenim vprašanjem ni več tako politično privlačen, saj je Hrvaška postala del schengenskega območja. Glede vloge EU pri izboljšanju odnosov med Srbijo in Hrvaško je Janša dejal, da bi morala EU imeti pomembnejšo vlogo, a da trenutno že od leta 2008 ni bila sposobna izpolniti te vloge zaradi različnih kriz.
Glede Bosne in Hercegovine je Janša poudaril, da bi morali Daytonski sporazum, sklenjen po koncu vojne, že zdavnaj posodobiti, a se to ni zgodilo, ter podprl članstvo BiH v Evropski uniji.
Glede vojnih zločinov iz leta 1991 je Janša zagotovil, da je Slovenija že objavila vse informacije v zvezi z obrambno vojno in da so se trudili zmanjšati število žrtev na obeh straneh. Omenil je, da so nasprotovali zatiranju sovražnikov, temveč so skušali doseči mirno predajo. Na vprašanje glede odnosov med Srbijo in Kosovo pa se je Janša strinjal, da EU izgublja nadzor nad pogajalskim procesom med Beogradom in Prištino. Poudaril je, da bi bilo treba izvajati usklajene napore, povezane s procesom pristopa k EU, da bi dosegli končni dogovor, ki bi prinesel koristi vsem stranem.
Na koncu je govoril o demografskem vidiku, ki ga vidi kot ključnega za prihodnost katerekoli države, saj „brez ljudi ni države.“
Celoten intervju si lahko ogledate tukaj.
Spletno uredništvo Vir: SDS
